Ljubljana – Slovenija je nezadovoljna z odločitvijo splošnega sodišča EU v zadevi Teran in jo obžaluje. To so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in napovedali sodbo Hrvaška lahko uporablja ime teran za sorto grozdja najprej preučil, nato pa se odločil za nadaljnje korake. Slovenija ima na voljo dva meseca za pritožbo.
V sodnih postopkih je Slovenija trdila, da je bil v primeru odobritve izjeme za označevanje hrvaških vin sorte teran kršen pravni red Evropske unije, saj niso bili izpolnjeni osnovni pogoji za odobritev izjeme. “V procesu sprejemanja delegirane uredbe se je Slovenija soočila z informacijsko asimetrijo, saj sta Evropska komisija in Hrvaška zavrnili razkritje ključnih dokumentov iz obdobja pred pristopom Hrvaške, za katere so trdili, da upravičujejo pravico hrvaških pridelovalcev do te izjeme,” je sporočilo ministrstvo.
Pojasnili so, da po današnji odločbi sodišča še naprej velja izjema označevanja hrvaškega vina z imenom sorte teran, pod pogojem, da sta imeni Hrvaška Istra in teran v istem vidnem polju in je beseda teran zapisana v manjših pisma kot hrvaška Istra.
Židan očitke zanika
Nekdanji kmetijski minister Dejan Židan izjavil je, da čuti “grenkobo” zaradi odločitve sodišča, vendar je bil prepričan, da je Sloveniji uspelo zaščititi teran. “Teran je edino in izključno slovensko vino,” je dejal. “Tisti, ki so z odločitvijo sodišča EU izgubili, so potrošniki. Teran vina ne bo ločil od drugega vina, imenovanega Hrvatska Istra, ime trte ali grozdja terana pa je zapisano z manjšo pisavo,” je ponosen Židan, ki je ponosen. dejavnosti, povezanih z zaščito terana, je zavrnil očitke, da kot takratni kmetijski minister o teranu ni dovolj komuniciral z Evropsko komisijo in Hrvaško.
Janša potrdil Bogoviču
Predsednik vlade Janez Janša se je odzval na izjavo evropskega poslanca na twitterju Franc Bogovič, ki je zapisal, da je današnja sodba rezultat pretirane samozavesti in kategorične zavrnitve kakršnih koli pogovorov med takratnim kmetijskim ministrom Dejanom Židanom in predstavniki Hrvaške ter Evropske komisije v letih 2014 in 2015. “Točno tako,” je Bogoviču potrdil Janša.
Predsednik Civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina Marjan Colja je izjavil, da je danes za kraške vinogradnike žalosten dan. FOTO: Matej Družnik / Delo
Logar: Izguba tožbe Sloveniji ne pomaga
Minister za zunanje zadeve Ange Logar V svojem prvem odzivu na sodbo Splošnega sodišča EU je dejal, da izguba tožbe “ne pomaga Sloveniji” in da “je verjetno treba vprašati o odgovornosti tistih, ki so se odločili za tožbo, ki smo jo izgubili . ” Sodbo namerava preučiti v celoti. Obžaluje pa, da se slovenska diplomacija ni odzvala dovolj hitro ali pa je “očitno zaspala”, še preden je vprašanje terana prišlo na sodišče. Minister pričakuje, da bo poraz na sodišču v prihodnje obravnaval tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Med današnjo tiskovno konferenco je napovedal, da bo ministrstvo pri tem dejavno sodelovalo in tudi v luči sodbe podrobno preučilo vse svoje dejavnosti v preteklosti.
Žalosten dan za vinogradnike
Predsednik Civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina teran in direktor Kmetijske zadruge Vinakras Sežana Marjan Colja izjavil, da je danes za kraške vinogradnike žalosten dan. “Razočarani smo, vendar je bilo to na nek način tudi pričakovano,” je komentiral zavrnitev slovenske tožbe na evropskem sodišču.
“Pričakuje se, ker je kmalu med postopkom postalo jasno, da naši argumenti sploh niso upoštevani. Poleg tega je na odločitev sodišča zagotovo vplivala naša neenotnost, ki se je odražala predvsem v politiki: leva stran je krivila desnico in obratno, namesto da bi si prizadevali za skupen cilj, “je dejal Colja, ki pričakuje, da se bo naša država zoper sodbo pritožila na drugo stopnjo.
“To za zdaj ne vpliva na zaščito terana na slovenskem trgu, saj je pri nas to vino še posebej zaščiteno z geografskim
določitev. Če pa se enkrat zgodi, da hrvaški teran pride na police naših trgovin, bo to velik udarec, zlasti za manjše pridelovalce, “pojasnjuje. Na Krasu teran gojijo na približno 450 hektarjih, na Hrvaškem pa v veliko večje območje. To bo po njegovih besedah vplivalo tudi na odkup grozdja in zaraščanje kraške kulturne krajine.
“Borili se bomo naprej,” je dejal Borislav Lisjak, vinogradnik in vinar iz Dutovlj. Sam meni, da je težava v tem, da je Slovenija premajhna in da jo lahko večje države zlahka preplavijo. “Ko smo v geografski označbi zaščitili teran, smo vse naredili v skladu s pravili in se na to pripravljamo osem let. Hrvati, ki so za nas dobili izjemo, so dokumentacijo v zaščiti terana ponaredili kot sorto. Zato briške vinarje pozivam, da po hrvaškem zgledu zaščitijo sorto Tokaj in nadaljujejo s pridelavo vina pod tem imenom, ki so ga sicer zaščitili na Madžarskem, “je dejal.
Glede hrvaške pobude o skupni zaščiti Colje pravi, da to nima smisla, saj gre za drugačno vino. “Teran pri nas pridelujejo izključno iz sorte refošk, medtem ko lahko hrvaško vino vsebuje še 15 odstotkov drugih sort. Poleg tega pa kraški teran lahko pridelujemo le kot kakovostno in vrhunsko vino, na Hrvaškem pa tudi kot namizno vino, «pravi Colja.
“Za zdaj nam ne preostane drugega, kot da nadzorujemo, kako Hrvati ponujajo to izjemo na trgu,” je dejala. Tatjana Košmerl, profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Izpostavila je posebnosti pridelave terana, ki zajema agroekološke in biološke pogoje za rast vinske trte. “Gre za podnebje, lastnosti tal, učinke obdelave tal in prehranjevanje vinske trte ter navsezadnje posebnosti oblike izobraževanja,” je pojasnila in dodala, da celoten postopek pogojuje proizvodnjo pravega terana in ga ni mogoče predelati drugje.
