“K zelenejšemu Sredozemlju” je slogan uvodnega srečanja ob začetku INTERREG EURO-MED 2021-2027 v Lizboni 2.^nd decembra 2021. https://interreg-med.eu/index.php?id=13352&L=0

“Zelena, modra in okrogla oblika” so ključni stebri gospodarske strategije EU za tekoče desetletje, ki igrajo ključno vlogo pri izvajanju evropskega zelenega sporazuma.

Modra ekonomija se nanaša na morske ali morske dejavnosti, kot so morski viri življenja, morski viri (fosilna goriva) ali nove vrste morskih obnovljivih virov, kot je energija (tj. morska energija) na nastajajočih in inovativnih področjih, modra bioekonomija in biotehnologija, morski minerali , razsoljevanje itd.

Evropska komisija v svojem novem pristopu opušča cilj “modre rasti”, ki je bil uporabljen v podporo konceptu “trajnostnega modrega gospodarstva” v prejšnjem proračunu (2014–2020). Upoštevati je treba gospodarstvo in okolje kot celoto, medtem ko bi morale vse gospodarske dejavnosti na morju čim bolj zmanjšati njihov vpliv na okolje.

https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/0b0c5bfd-c737-11eb-a925-01aa75ed71a1

Projekt EURO-MED s proračunom 1 281 milijonov (dokončna odobritev čaka) bo financiral dejavnosti, povezane z nastajajočimi in inovativnimi sektorji. Te dejavnosti imajo res velik potencial za prihodnji razvoj obalnih in obalnih skupnosti.

ADRION (makroregionalna strategija EUSAIR), Next-MED (evropska sosedska politika) in dvostranski programi INTERREG (kot so Italija-Francija, Grčija-Italija, Grčija-Albanija) in vsi drugi finančni instrumenti EU za isto obdobje. Morda podobna usmeritev je mogoče slediti.

Modro poročilo o načrtu (2020) jasno opisuje nevarno stanje okolja in stanje razvoja v Sredozemlju. Poročilo pravi, da so ranljivi viri pod pritiskom in da je dolina žarišče podnebnih sprememb, njeno obalno območje pa postaja vse bolj ranljivo za pritiske in degradacijo okolja. https://planbleu.org/en/soed-2020-state-of-environment-and-development-in-mediterranean/

Ko govorimo o polzaprtih morjih, bi morale vse obalne države deliti skupne vrednote in uporabljati enaka načela za doseganje skupnih ciljev. Zdi se, da to ne velja za Sredozemlje, kjer gospodarski interesi in oboroženi spopadi omejujejo možnosti za politično konkurenco, sodelovanje in skupno ukrepanje, vključno z regionalnimi konflikti in gospodarsko ranljivostjo.

Ključno vprašanje je torej, ali bodo prihodnje visoke evropske naložbe, zlasti iz programa EURO-MED, zadostovale za spremembo ali vplivanje na dejanski gospodarski model in realnost v Sredozemlju.

Naša analiza se osredotoča na proizvodnjo energije, ki je najpomembnejši, a paradoksalen sektor modre ekonomije, kjer naj bi bil boj med konvencionalnimi in obnovljivimi viri energije težak.

Evropska komisija je v svojem sporočilu o modri ekonomiji navedla, da je pomorski naftni in plinski sektor že nekaj let v upadu načeloma zaradi italijanskega embarga na dovoljenja za morsko hrano in plin. Toda ali ta predpostavka velja za sredozemsko izkoriščanje nafte in plina na splošno? Kaj pa jedrska energija, ki ne velja za morski energetski vir, lahko pa ima okoljske vplive na porabljeno vodo in dodatno degradira oceansko dno?

Levant v vzhodnem Sredozemlju – vključno s sirsko obalo – ima 1,7 milijarde sodčkov nafte in 3,5 bilijona kubičnih metrov zalog zemeljskega plina, kažejo podatki ameriškega geološkega zavoda.

Ko je Egipt leta 1969 pionir odkril morsko vodo na polju Abu Gir, je začetek globokovodnega vrtanja leta 2000 odprl novo obzorje v vzhodnem Sredozemlju. Do danes je bilo v egiptovskih vodah Sredozemlja odkritih 2000 milijard kubičnih metrov (pcm) zemeljskega plina. Kljub temu je vzhodno Sredozemsko morje malo ali premalo raziskano in ima dober potencial za dodatne rezerve.

Turčija, Egipt, Grčija, Libanon, Sirija, Libija in Izrael v vzhodnem Sredozemlju izvajajo radikalno politiko v tej regiji, medtem ko si ZDA, Rusija, Združeno kraljestvo, Francija in Italija prizadevajo ohraniti svoj vpliv v regiji.

Pravzaprav je po dveh hudih gospodarskih in zdravstvenih krizah, tveganju zanesljivosti oskrbe ter naraščajočih cenah nafte in plina dvomljivo, da bodo vlade zavrnile izkoriščanje nedavno odkritega “črnega zlata” in drugih “klasičnih” in okolju prijaznih virov. Proizvajalci v državi potrebujejo denar, velike naftne družbe potrebujejo dobiček in energetsko varnost v severnoevropskih državah, neodvisnost od ruskega plina in fiksne cene.

Potencialna vloga vzhodnega Sredozemlja pri diverzifikaciji evropskih energetskih virov je pomembna. Projekt plinovoda East-Med bo sredstvo za prenos sredozemskega plina v Evropo preko Izraela, Cipra in Grčije.

V tem kontekstu ni presenetljivo, da je turški predsednik Erdogan “modro domovino” kadarkoli označil za sestavni del turške zunanje politike.

Številni strokovnjaki so opozorili, da načrtovano črpanje nahajališč ogljikovodikov v vzhodnem Sredozemlju predstavlja dramatično tveganje za nepopravljivo okoljsko in družbeno-gospodarsko katastrofo v oceanih, rudarjenje načrtovanih proizvodnih območij, pa tudi verodostojnost držav. Sami. Drugi strokovnjaki ogljikovodike in predvsem plin obravnavajo kot del rešitve za pretvorbo energije in vztrajajo, da se raziskave in odkrivanje novih nahajališč ter prizadevanja za njihovo izkoriščanje intenzivirajo.

Mednarodne izkušnje kažejo, da so na območju, kjer so ogljikovodiki odrezani, nesreče in splošna degradacija kljub hudim okoljskim razmeram in preventivnim ukrepom neizogibne. Jasno je, da rudarskih dejavnosti ni mogoče kombinirati s tako imenovanimi modrimi in zelenimi dejavnostmi.

Dva nedavna pogosta primera ponazarjata negativne učinke obalnega in morskega rudarjenja: Basilicotta (Italija) in Mehiški zaliv.

Skoraj trideset let po rudarjenju se Basilicotta zdaj sooča z dramatično okoljsko katastrofo z naraščajočo stopnjo raka, katastrofalnim kmetijstvom in degradiranim turizmom. Posledično se je italijanska vlada odločila, da do konca leta 2021 ustavi vsako novo vlogo za koncesijo za proizvodnjo.

Eksplozija v naftnem skladišču BP v Mehiškem zalivu leta 2010 je v morje odvrgla 5 milijonov sodčkov surove nafte. Za zaprtje rudnika na globini 1500 metrov in zaustavitev puščanja so potrebovali tri mesece. Nafta je prekrila 180.000 km2 morja in obale od Teksasa do Alabame, medtem ko je bilo uporabljenih več kot 5.500 ton strupenih kemičnih razpršil.

Poleg dvomov in pomislekov glede izkoriščanja nafte in plina se nenehno pojavljajo skrbi glede delovanja ali gradnje novih jedrskih elektrarn v različnih državah po Sredozemlju. Trenutno so jedrske elektrarne v Bolgariji, Romuniji, Franciji, Španiji in Sloveniji, takšne enote pa so načrtovane v Turčiji, Albaniji in severni Makedoniji.

Turčija namerava zgraditi štiri jedrske reaktorje z močjo 1.200 MW, od katerih bo prvega v Aguiju zgradil Rosatom, rusko državno jedrsko podjetje.

Rosatom je prejel odobritev egiptovske vlade za gradnjo tovarne na območju Dabaa v MarsaMatrouh z ruskimi sredstvi s posojilom v višini 25 milijard ameriških dolarjev.

Francija ima oseminpetdeset jedrskih reaktorjev in približno 80 % njene proizvodnje energije temelji na jedrski energiji. Ta odstotek je najvišji na svetu. Francija, država z najnižjimi cenami električne energije v EU, in EU imata najnižje emisije ogljikovega dioksida.

Tako se jedrska energija vrača kot sredstvo za prehod na gospodarstvo brez ogljika in kljub slabim izkušnjam in nesrečam številne države, na primer države, kot sta Združeno kraljestvo in Japonska, sprejemajo to rešitev.

Deset držav članic na čelu s Francijo (Nizozemska, Romunija, Češka, Finska, Slovaška, Hrvaška, Slovenija, Bolgarija, Poljska in Madžarska) razmišlja o uporabi zemeljskega plina in jedrske energije v boju proti podnebnim spremembam. V tako imenovanem “taksonomiji” ga je treba prepoznati. Po drugi strani pa Nemčija, ki zaganja svoje jedrske objekte, ostro nasprotuje politiki v Avstriji, Luksemburgu in drugod. Nekatere druge države menijo, da je plin začasna rešitev in most za pretvorbo v zeleno energijo, ker manj onesnažuje kot nafta in čeprav je še vedno fosilno gorivo.

Po trenutnih napovedih se bo planet v manj kot desetletju odločilno preoblikoval s fosilnih goriv na OVE in mehko upravljanje virov, kar je prva drastična pričakovana sprememba trenutno v tehnologiji avtomobilov, ki porabijo več kot polovico svetovnega goriva. Dejansko se pričakuje, da bodo cene nafte zaradi tega padle.

Ali bo ta napoved veljala za sredozemsko regijo, bo treba še videti, saj se bo energija proizvajala vzporedno s konvencionalnimi viri (fosilna goriva in jedrska) ter rastočo obnovljivo energijo.

Ob koncu desetletja bomo vedeli, ali je bil evropski denar porabljen za reševanje morja ali je izginil na morju.