Zdi se nemogoče, ampak? Iz dveh mest na delo v Ljubljano.

Številni Slovenci so si že zamislili električni avtomobil za potrebe vsakdanje “vožnje na delo”, vožnje v službo in domov. Kako lahko majhna baterija, ki naj bi prinesla tudi nižjo ceno, v praksi še vedno služi nemoteni vožnji teh dnevnih migrantov? Z električnim avtomobilom, ki ima eno najmanjših baterij na trgu, smo se dvakrat odpravili na delo v Ljubljano in nato domov. Majhen doseg papirja v praksi niti ni nujno tako težaven.






Ena izmed novosti med električnimi avtomobili z majhno baterijo bo tudi Honda e.
Foto: Gregor Pavšič

Do nedavnega smo morali vse električne avtomobile metati v isti koš, tako malo jih je bilo. Zdaj se razmere na trgu in nakupni postopek spreminjajo. Priča smo izrazitejši diferenciaciji električnih vozil. Vsak električni avtomobil nima velike baterije in dosega več kot 300 kilometrov. Predvsem manjši avtomobili so namenjeni krajšim potovanjem, tako imenovani vsakdanji “poti na delo”, z manjšo baterijo pa bi morali imeti nižjo ceno.

Zakaj bi plačevali za veliko in drago baterijo, če pa v praksi potrebujemo le polovico njene zmogljivosti?

V tujino se ljudje vozijo na delo iz predmestja z vlakom. Ker je javni prevoz v Sloveniji neučinkovit in veliko prepočasen, smo ob vsakodnevnih migracijah obsojeni na vožnjo z avtomobili. In električna vozila lahko igrajo svojo vlogo, zlasti tista, ki bi morala biti cenejša zaradi manjše baterije. To so avtomobili, kot so nova mazda MX-30, električni mini, prihajajoča honda e, vsekakor tudi (sploh ne zastarel!) BMW i3. Vsem naštetim je skupno spogledovanje z vrhunsko kakovostjo, torej dobro počutje v avtomobilu, a tudi zadržan pristop k električnim specifikacijam. Kako majhno baterijo lahko še vedno uporabljamo v majhni državi, kot je Slovenija?



Mazda MX-30

Avtomobilizem


Dovolj koristno? “Človeška” in premijska, nikakor pa ne za vsakogar.








Od Velenja do Ljubljane je približno 170 kilometrov nazaj, kar večina današnjih električnih avtomobilov zmore brez vmesnega polnjenja.


Od Velenja do Ljubljane je približno 170 kilometrov, kar večina današnjih električnih avtomobilov zmore brez vmesnega polnjenja.
Foto: Gregor Pavšič

Na delo v Ljubljano iz Kočevja in Velenja

Po odgovorih sem se odpravil z novo Mazdo MX-30, ki ima baterijo z eno najmanjših uporabnih kapacitet med primerljivimi avtomobili. Če se je torej mogoče pri tej Mazdi voziti v službo in nazaj domov, kjer je treba napolniti baterijo, bi to storili tudi z drugimi električnimi avtomobili.

Sem pa simuliral dnevno vožnjo dveh voznikov, ki bi se vozila na delo v Ljubljano. Prvi primer je predvideval vožnjo le po mestnih in regionalnih cestah, drugi pa nasprotno: veliko večji delež avtocestnih kilometrov in le peščica ovinkov na regionalni cesti.




dnevna migracija električnih avtomobilov


Foto: Gregor Pavšič




Kaj pa drugi obstoječi avtomobili?  Po eni strani odličen paket ponuja Renault Zoe (domet krepko več kot 300 kilometrov), pa tudi z vidika baterij osnovne različice avtomobila, kot so Nissan Leaf, Hyundai Kona in Hyundai ioniq.  V tej ponudbi se je Volkswagen e-golf dobro prodajal tudi v Evropi in Sloveniji.  Njegov naslednik ID.3 še vedno čaka na različico z najmanjšo baterijo.


Kaj pa drugi obstoječi avtomobili? Po eni strani odličen paket ponuja renault zoe (domet krepko več kot 300 kilometrov), pa tudi z vidika baterij osnovne različice avtomobila, kot so nissan leaf, hyundai kona in tudi hyundai ioniq. V tej ponudbi se je Volkswagen e-golf dobro prodajal tudi v Evropi in Sloveniji. Njegov naslednik ID.3 še vedno čaka na različico z najmanjšo baterijo.
Foto: Gašper Pirman


Domov v Kočevje s 44% napolnjeno baterijo

Najprej s polno baterijo začnite pot v Ljubljani in se peljite proti Kočevju. Pot naprej in nazaj je dolga dobrih 130 kilometrov. To bi na papirju zadoščalo za majhno Mazdino baterijo. Do Kočevja je v njem ostalo 68 odstotkov energije. Poraba energije je bila zaradi pravilne konfiguracije cest in dokaj gostega prometa zelo ugodna.

Ko se je vrnila v Ljubljano, se je ustalila pri 13,6 kilovatnih urah. Po 132,8 kilometra dolgi poti do Kočevja in nazaj je imela baterija še vedno 42-odstotno napolnjenost, obljubljeni domet pa je bil še 77 kilometrov.



Nani Finalist DEMS


Avtomobilizem


Nekoč “vaška posebnost”, danes? “Verjamem v velike spremembe!”






Od Velenja do Ljubljane in nazaj brez kratkega postanka za polnjenje ne gre

Drugače je bilo z namišljenim lastnikom takšnega avtomobila, ki bi se v Ljubljano vozil iz Velenja. Na svoji poti je po avtocesti več kot 130 kilometrov, kjer je poraba električne energije veliko večja kot pri počasnejši vožnji po regionalni cesti. Proti Štajerski smo se vozili s hitrostjo od 110 do 130 kilometrov na uro.

Po 66 kilometrih smo prišli do izvoza za Polzelo in baterija je imela še vedno 64-odstotno energijo. V Velenju smo se obrnili s 55 odstotki preostale energije, ki jo je nato začelo hitro zmanjkovati. Po 132 kilometrih, kjer smo imeli med vožnjo do Kočevja in nazaj 42 odstotkov energije, mi je tokrat ostalo 21 odstotkov.

Ob taki razdalji in velikem deležu avtoceste bi moral voznik računati na kratek postanek pri hitrem polnilniku DC Highway. Če se avto učinkovito polni, bi bilo v primeru vrnitve iz Velenja dovolj pet minut, zaradi šibkejšega polnjenja Mazde sem kabel pustil priključenega deset minut. Tako dolgo polnjenje je stalo dva evra, v tem času pa se je napolnjenost baterije povečala s 16 na 35 odstotkov. V tem času je Mazda prejela 5,64 kilovatne ure električne energije. Z učinkovitejšim polnjenjem bi lahko baterija za enako ceno dobila še tretjino več električne energije.




Kljub avtocestni vožnji je bila poraba še vedno zmerna, v navedeni razliki med


Kljub avtocestni vožnji je bila poraba še vedno zmerna, dnevne migrante iz drugih slovenskih krajev pa najdemo tudi v navedeni razliki med “kočevsko” in “velenjsko” porabo.
Foto: Gregor Pavšič




Že pet- ali desetminutna postaja na avtocesti


Tudi pet- ali desetminutni postanek na “hitri” polnilnici na avtocesti lahko razreši dvome glede dovolj velikega dosega električnega avtomobila.
Foto: Gregor Pavšič

Poraba “Kočevska” in “Velenska” sta le izhodiščni točki za druge

Po 170 kilometrih je imela baterija ob vrnitvi v Ljubljano še 15 odstotkov energije. Povprečna poraba je bila 17,8 kilovatne ure, torej 4,2 kilovatne ure več kot pri regionalni vožnji do Kočevja in nazaj. Preostali doseg z vmesnim desetminutnim polnjenjem je bil 26 kilometrov. Če na Lukovici ne bi polnili, bi bil doseg približno 165 kilometrov. Verjetno premalo za 170 kilometrov dolgo pot.

Kljub avtocestni vožnji je bila poraba še vedno zmerna, dnevne migrante iz drugih slovenskih krajev pa najdemo tudi v navedeni razliki med “kočevsko” in “velenjsko” porabo. Samo na primer: vožnja od Ljubljane do Pirana in nazaj (samo avtocesta) je ustavila povprečno porabo pri slabih 22 kilovatnih urah.



Dacia pomlad


Avtomobilizem


Nova dacia, nov pogon: zakaj so Madžari hitro objavili ceno?






Številne pomembne podrobnosti kupcu električnega avtomobila zlahka prikrijemo

Pri izbiri avtomobila je zato treba biti pozoren na vsaj dve pomembni dejstvi. Prva je dejanska (in ne samo navedena v tehnični specifikaciji!) Moč polnjenja na DC polnilniku. Pet- ali desetminutni postanek na avtocesti sicer časovno ni problematičen, a stane dodaten evro. Če se to zgodi vsak delovni dan, razlika ni več majhna.

Druga pomembna značilnost je prikaz preostale energije v odstotkih, ne le v kilometrih. Ta Mazda oba podatka prikazuje pravilno, vendar mnogi še vedno poznajo samo prikaz kilometrine. Podatki o odstotkih so sicer precej bolj natančni, a pri kratkem dosegu avtomobila voznik potrebuje natančno natančne in čim manj “približnih” podatkov.

Kako drag naj bo drug domači avto?

Obe hipotetični vožnji dokazujeta, da tudi na videz izjemno kratki dosegi v resnici za mnoge v resnici niso problematični. Vendar imajo takšni avtomobili precej omejen obseg uporabe in so namenjeni tudi skoraj izključno tistim, ki bi baterijo ponoči polnili doma (po možnosti prek stenskega polnilnika je cena dobrih tisoč). Zelo težko postanejo prvi domači avtomobili, vloga drugega domačega avtomobila pa jim je pisana na kožo. Tržno vprašanje bo, kako kakovostni (in kako dragi) bomo Slovenci pripravljeni kupiti takšno vlogo. Vozite se torej na delo v vrhunski Mazdi MX-30 ali BMW i3 ali denimo v res poceni električnem Renaultu Twingo?

READ  3 pomorske pobude za varnost in gospodarstvo ZDA

Mojca Andreja

Nagnjena je k apatiji. Nevidni raziskovalec. Vseživljenjski guru slanine. Potovalni odvisnik. Organizator. "

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

| Long Play 2020 | All Rights Reserved|