Italijanska Giro (od 3. do 25. oktobra) in španska Vuelta, ki se bosta začeli 20. oktobra, sta največji poraženki letošnje prilagojene sezone na najvišji ravni kolesarjenja.

Nova pandemija koronavirusa je povzela največje preizkušnje v samo treh mesecih. Zvezde tega športa pa so v koledarju označile velike enodnevne klasike in dirko po Franciji, zaradi katerih bodo preostale tritedenske dirke obubožale.

Prva mesta na Touru sta zasedla slovenska asa Tadej Pogačar in Primož Roglič, ki sta postregla z dvobojem za zgodovino in poskrbela za nov vstop v poglavje največjih slovenskih športnih uspehov. Vendar jih zaradi drugačnih načrtov pozneje v sezoni ne bo na začetku italijanske zanke. Pa tudi malo drugih, ki so nastopili na turneji.

Kolesarskih zvezd je veliko, posledično pa bo na preostalih dveh trakovih v Italiji in Španiji manj znanih imen.

Domačini največ stavijo na veterana Vincenza Nibalija (Trek-Segafredo), ki se je letos posvetil dirkam na domačih tleh. Po nastopu na SP, kjer je osvojil šele 15. mesto, še ni dosegel vrha forme, zaradi česar bo pod še večjim pritiskom domače javnosti. Še posebej na Siciliji, od koder prihaja “messinski morski pes”.

Med tistimi, ki bodo želeli zmagovalcu Gira v letih 2013 in 2016 preprečiti zmago, sta predvsem Britanca Geraint Thomas (Ineos Grenadiers) in Simon Yates (Mitchelton-Scott). Prvi je ostal brez nastopa na Touru, saj je bil avgusta slabo pripravljen, pred Girom pa je pokazal, da se njegova oblika postaja dviguje.

Po debaklu Ineos Grenadiers na Touru bo Thomas še toliko bolj v očeh kolesarskih navdušencev v Italiji, kjer je pred tedni na dirki s Tirenskega na Jadran zasedel drugo mesto.

Na tej preizkušnji je zmagal Simon Yates. Slednji je vse letošnje cilje prilagodil Giru, kjer si želi zmagati še v treh tednih, potem ko je bil pred dvema letoma najboljši na Vuelti.

Med obema Britancema sta med favoritoma še Danski Jakob Fuglsang in Nizozemec Steven Kruijswijk. Je prvi strokovnjak za enodnevne preizkušnje, v letošnjem prilagojenem koledarju dirk pa je še posebej poudaril Giro, saj so mu raznolike in dolge etape pisane na kožo. Vprašanje je le, kako bo zapeljal čez najvišje podaje, ki jih v zadnjem tednu ne bo manjkalo.

Še več vprašanj je povezanih z vrnitvijo Kruijswijka. Nizozemec je slabo padel po merilih Dauphine, kar ga je stalo nastopa na Touru. Nato je moral prilagoditi načrte in se osredotočiti na okrevanje, na Giru pa bo uspeh Jumbo-Visme, ki z lanske dirke brani tretjeuvrščenega Primoža Rogliča, odvisen predvsem od 33-letnega Nizozemca.

Sama pot do Gire je doživela največjo spremembo v času vrhunca koronske krize, ko so morali organizatorji dirko z Madžarske preseliti na Sicilijo, saj oblasti v naši vzhodni soseščini niso bile pripravljene prevzeti toliko odgovornosti.

Start bo zaznamoval kolesarjenje po Siciliji z uvodnim kronometrom ter vzponi na Agrigento in Etno v drugi in tretji etapi. Vse tri etape bodo ponudile prvi vpogled v stanje tistih, ki so si zadali cilj, da v tej sezoni osvojijo roza dres.

Po uvedbi na največjem sredozemskem otoku bo favoritom sledilo obdobje zahtevnih, raznolikih etap, pogosto daljših od 200 kilometrov. Ti prinašajo nekaj zahtevnih vzponov v peti in deveti etapi. Zlasti slednji Roccarasu bi lahko usmerjal smer v drugi polovici dirke.

Večjih premikov med najboljšimi do 14. etape ni pričakovati, o zadnjih osmih etapah pa bo odločal zmagovalec Gira. V 14. in zadnji, 21. etapi bo na vrsti kronometer, bolj zahteven pa bo prvi, ki v dolžino meri 34,1 kilometra in vsebuje zelo strm kilometer dolg odsek s povprečnim naklonom 12,3 odstotka.

Pred drugim dnevom odmora sledi etapa s končnim vzponom na Piancavallo v dolžini 14,5 kilometra in povprečnim naklonom 7,8 odstotka. Začelo se bo v vojaški bazi Aerea Rivolto, kjer domuje italijansko letalstvo Frecce Tricolori, ki se pripravlja na praznovanje 60-letnice.

Dnevu odmora sledi pet etap s povprečno dolžino 218 kilometrov in tri zahtevne gorske etape. Najprej je v 17. etapi vzpon na smučišče Madonna di Campiglio, prva kraljevska etapa pa bo naslednja, ko bodo kolesarji morali dokončati znameniti Stelvio (2758 metrov nad morjem).

V zadnjih dneh po močnem deževju in sneženju na vrhu 25 kilometrov dolgega vzpona kroži ogromno fotografij zimskih razmer. Še slabši je bil vrh še enega zahtevnega pobočja do Agnella (2744 m). Ta sledi naslednji v predzadnji, 20. etapi na poti do Sestriera, kjer bo morda že sprejeta odločitev o končnem zmagovalcu.

Med obema kraljevnima etapama sledi najdaljša preizkušnja na letošnjem Giru, 253-kilometrska etapa od Morbegna do Astija in 15,7-kilometrski kronometer v Milanu.

Skupno bodo morali kolesarji na poti do roza majice prehoditi 3496 kilometrov, kar med pandemijo ne bo nič manj prestižno.

Nastopila bosta le člana Bahrain-McLarena Domen Novak in Jan Tratnik.