RusijaVojna proti Ukrajini bo verjetno odložila prihajajočo misijo Rosalind Franklin planet MarsPo podatkih Evropske vesoljske agencije (ESA).
V izjavi, objavljeni v ponedeljek, je ESA dejala, da je “v celoti izvedla” sankcije, ki jih je proti Rusiji uvedlo njenih 22 držav članic zaradi oboroženega spopada.
Po navedbah ESA je ambiciozen rover Rosalind Franklin, izdelan v Združenem kraljestvu, zdaj “zelo malo verjetno” izstrelil leta 2022.
Rover je del misije ExoMars in je skupni projekt ESA in ruske vesoljske agencije Roscosmos.
V vesolje naj bi poletel iz južnega Kazahstana septembra in naj bi pristal na Marsu junija 2023.
Marsov rover Rosalind Franklin (na sliki na Marsu) naj bi poletel proti Rdečemu planetu septembra 2022 – vendar je letošnja izstrelitev zdaj “zelo malo verjetna”.
Rosalind Franklin je načrtovani robotski Marsov rover, del mednarodnega programa ExoMars, ki ga vodita Evropska vesoljska agencija in ruski Roscosmos. Na sliki Rosalindina dvojčica na Zemlji, znana kot Amalia, je uspešno zapustila oder v simulatorju terena Mars
Rusija je zasnovala pristajalno napravo “Kazachok”, ki je bila pripravljena za uporabo roverja Rosalind Franklin.
V Izjava ESA je na svoji spletni strani objavila, da ocenjuje posledice za vsak naš dogodek, organiziran v sodelovanju z Roscosmosom, in obsodila ruska dejanja.
“Izražamo obžalovanje zaradi človeških žrtev in tragičnih posledic vojne v Ukrajini,” so sporočili iz ESA.
„Popolno prednost dajemo ne le naši delovni sili, ki je vključena v programe, temveč tudi sprejemanju ustreznih odločitev ob polnem spoštovanju naših evropskih vrednot, ki so vedno temeljno oblikovale naš pristop k mednarodnemu sodelovanju.
“Glede na nadaljevanje programa ExoMars je malo verjetno, da se bodo omejitve in širši kontekst začeli izvajati leta 2022.”
V odgovoru na odločitev je Dmitrij Rogozin, generalni direktor ruske vesoljske agencije Roscosmos, objavil v svojem maternem jeziku za twitter: ‘Evropska vesoljska agencija se je kljub ruski babici odločila zapreti ušesa.’
V izjavi ESA je vesoljska agencija tudi dejala, da se je seznanila z odločitvijo Roscosmosa, da umakne svoje posadke za svojo raketo Sojuz iz evropskega vesoljskega pristanišča v Kourou v Južni Ameriki.
Odločitev Rusije za to, ki jo je Rogozin napovedal v soboto, je bila posledica sankcij, ki jih je uvedla Evropa.
Pod vprašajem je tudi prihodnost Mednarodne vesoljske postaje (ISS), ki jo že od njenega nastanka podpira pet sodelujočih vesoljskih agencij, med drugim ESA, Roscosmos in NASA.
Na sliki je Dmitrij Rogozin, generalni direktor ruske vesoljske agencije Roscosmos. Kot odgovor na odločitev ESA je Rogozin na Twitterju objavil v svojem maternem jeziku: ‘Evropska vesoljska agencija se je kljub ruski babici odločila zatiskati ušesa.’
Mednarodna vesoljska postaja (ISS, na sliki), ki je široka 357,5 čevljev in dolga 239,4 čevljev, opravi popolno orbito okoli Zemlje vsakih 90 minut.
Trenutno je na ISS sedem astronavtov – štirje iz ZDA, dva iz Rusije in eden iz Nemčije.
Rogozin je dejal, da bi ameriške sankcije lahko “uničile naše sodelovanje” in dejal, da bi raziskovalna platforma padla na zemljo brez pomoči njegove države.
‘Če boste prenehali sodelovati z nami, kdo bo rešil ISS pred nenadzorovano kroženjem in padcem na ozemlje ZDA ali Evrope?’ Rogozin je dejal, da postaja ne leti čez večji del Rusije.
Vendar je vesoljski strokovnjak dejal, da je to malo verjetno, glede na to, da ima Roscosmos rusko osebje.
“Nihče ne želi ogroziti življenja astronavtov in astronavtov s političnim vmešavanjem,” je za AFP povedal John Logsdon, profesor univerze George Washington in vesoljski analitik.
V zvezi z roverjem Rosalind Franklin je ESA tudi dejala, da bo njen generalni direktor “analiziral vse možnosti in pripravil uradno odločitev o poti naprej”.
ExoMars – skupni program ESA in Roscosmosa – pravzaprav sestavljata dve misiji, od katerih je ena še v začetku.
Prvi, Trace Gas Orbiter ali TGO, je dosegel Mars leta 2016 in začel svojo polno znanstveno misijo leta 2018.
TGO je pospremil Schiaparellijev pokvarjen pristajalnik, ki je zaradi prezgodnje sprostitve padala strmoglavil na površje Marsa in ni več kot eden. skorjasta črna lisa Obdan z zarjavelim rdečim peskom.
Druga misija ExoMars vključuje rover Rosalind Franklin, izdelan v Združenem kraljestvu, in površinsko platformo Kazachok.
Rosalind Franklin, ki je dobila ime po znanstveniku, rojeni v Londonu in soodkriteljici strukture DNK, naj bi septembra 2022 poletela v vesolje iz južnega Kazahstana.
Rover, ki ga je izdelal Airbus Defense & Space v obratu podjetja v Združenem kraljestvu v Stevenageu v Hertfordshireu, lahko vrta do 6,5 čevljev (2 metra) pod površino in zbira vzorce z območij, ki niso prizadeta zaradi sevanja.
Rover je prvi rover, ki je počastil znanstvenico na njenem glavnem raziskovalnem plovilu.
Na Mars je mogoče opraviti le kratko potovanje, ki traja devet mesecev, vsaki dve leti, zato rover lani ni mogel izstreliti.
TGO (tukaj upodobljen v umetnikovem vtisu) je leta 2016 dosegel Mars in leta 2018 začel svojo polno znanstveno misijo
Januarja vesoljska agencija Združenega kraljestva Potrjeno Rosalind Franklin je opravila svoj zadnji krog testov in naj bi septembra odletela na Rdeči planet.
Razumevanje zgodovine vode na Marsu in tega, če je nekoč omogočilo življenje, je v središču misije ESA ExoMars.
ESA pravi: »Rover, poimenovan po Rosalind Franklin, se bo spustil dva metra na površje, da bi vzorčil zemljo, analiziral njeno sestavo in poiskal dokaze o preteklem – in morda celo sedanjem – življenju, zakopanem pod zemljo.