Državni zbor je danes sprejel novelo zakona o trgovini, v skladu s katero trgovine ob nedeljah in praznikih ne bodo smele več obratovati. Izjema so manjše trgovine na bencinskih črpalkah, postajališčih in bolnišnicah, pa tudi druge manjše trgovine, če lastniki ob prostih dnevih s pomočjo študentov in upokojencev oskrbujejo stranke.

Zapiranje trgovin ob nedeljah in praznikih so predlagali poslanci Levice, na današnjem glasovanju pa so ga podprli tudi poslanci SDS, SD, NSi, SAB ter večina poslancev LMŠ in DeSUS. 72 prisotnih na seji je glasovalo za, 13 proti, poroča STA.

“V trgovini na debelo je zaposlenih približno 115.000 ljudi, od katerih morajo nekateri delati ob nedeljah, kar pomeni, da nimajo nedelje kot prostega dne in je ne morejo preživeti s svojimi družinami,” je bilo v prvi obravnavi predloga zaprite trgovine. dni v imenu predlagateljev Luka Mesec.

V Levici je pravno besedilo prevedlo poziv Sindikata Slovenije v sporočilu pred praznikom dela, naj trgovine ostanejo zaprte ob nedeljah in praznikih tudi po koncu epidemije covid-19, ki je ustavila javno življenje. Do državnega zbora so poskušali priti do poletja, a jim je podpora spremembam koalicije na zadnjem predprazničnem zasedanju spodletela.

Tretje branje so poslanci izvedli šele na septembrski seji, ki se konča danes. Sprememba zakona je tako sprejeta in bo začela veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu, piše STA.

Katere trgovine bodo lahko odprte?

Z začetkom veljavnosti trgovci ne bodo več smeli določiti delovnega časa trgovin ob nedeljah in predpisanih prostih dneh. Izjeme so trgovine s prodajno površino do 200 kvadratnih metrov na bencinskih črpalkah, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah.

Preostale manjše prodajalne s površino do 200 kvadratnih metrov so lahko odprte tudi ob nedeljah in praznikih, če dela opravljajo trgovski subjekti ali njihovi predstavniki ter učenci, študenti in upokojenci.

Vprašanje, ali bi morale biti trgovine zaprte ob nedeljah in praznikih, že desetletja moti javnost. Z njim se je ukvarjalo ustavno sodišče, septembra 2003 pa so na referendumu o tem vprašali tudi državljani. Prepoved nedeljskega obratovanja trgovin je podprlo nekaj več kot 57 odstotkov volivcev, ki so prišli na volišča, opozarja STA.

Vlada ne podpira zaprtja trgovin

Levica je poleg spoštovanja referendumske volje predlagala tudi predlagane rešitve s prekomerno porabo. Zapiranje trgovin en dan v tednu bi tudi našemu planetu dalo priložnost, je dejal Moon. S tem bi lahko začeli potrošnjo umeščati v podnebne okvire, da bi lahko prepustili planet svojim potomcem v približno enakem stanju, kot smo ga dobili sami.

Poslanci večine koalicije so ob nedeljah glasovali za zaprtje trgovin, vendar vlada tega ne podpira. “Trgovina je strateška panoga slovenskega gospodarstva,” je v petek dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo. Simon Zajc in dodal, da je vlada zaskrbljena zaradi posledic, ki bi jih lahko imel ukrep v že tako zaostrenih gospodarskih razmerah za trgovino, zaposlene, dobavitelje in turistične destinacije.

Gospodarska zbornica grozi z ustavno presojo

Namesto da bi legalizirala zaprtja trgovin, se vlada zavzema za socialni dialog. “Vlada se zaveda, da se predlog odziva na razumljive in upravičene klice zaposlenih v trgovini,” je dejal Zajc. Spomnil je, da kolektivna pogodba za trgovsko dejavnost velja do konca leta 2022, po kateri mora biti večina trgovin zaprtih na vseh 15 praznikov, nedeljsko delo pa je omejeno na 12 nedelj na leto.

Spremembe zakona ostro nasprotujejo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer omenjajo tudi možnost ustavne presoje. Kot so poudarili spomladi, ko je bilo zakonodajno besedilo vloženo v parlamentarno proceduro, bi zaprtje trgovin ob nedeljah pomenilo padec prihodkov in zmanjšanje gospodarske aktivnosti in v času, ko bi bilo treba vsa prizadevanja usmeriti v doseganje ekonomske rast, potrošnja je ključna za gospodarsko rast.