Spor med Francijo in Turčijo zaradi Mohammedovih karikatur je del širšega rivalstva


Spor med Francijo in Turčijo presega zadnjo številko karikatur islamskega preroka Mohameda. Foto: Reuters

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pridružil širšim pozivom k bojkotu francoskih izdelkov v pretežno muslimanskih državah po francoskem predsedniku Emmanuel Macron se zavzel za objavo karikatur preroka Mohameda, ki jih muslimani po vsem svetu doživljajo kot izredno žaljive, in islam označil za vero, ki je “v krizi po vsem svetu”. Macron se je tako odzval na umor srednješolskega učitelja Samuela Patyja, ki je med razpravo o svobodi govora med poukom pokazal karikature preroka Mohameda.

Macron je napovedal ukrepe za boj proti islamskemu radikalizmu. “Sekularizem je cement združene Francije,” je dejal francoski predsednik in dodal, da ne želi stigmatizirati vseh muslimanov. V francoskih šolah in za javne uslužbence v Franciji je nošenje hidžaba, lasnega pokrivala, ki ga nosijo nekatere muslimanke, že prepovedano. Po nekaterih ocenah v Franciji živi približno šest milijonov muslimank.

Objavljena je Erdoganova karikatura

Medtem je francoska satirična revija Charlie Hebdo na naslovnici objavila karikaturo Erdogana, ki prikazuje turškega predsednika, ki sedi v naslanjaču v spodnjem perilu in beli majici. V eni roki drži odprto pločevinko, z drugo dvigne zastrto žensko obleko in razkrije njeno golo zadnjico. “Oh, prerok,” pa zraven piše v mehurčku. Naslovnico spremljajo besede “Erdogan – zasebno je zelo zabavno.”

Karikaturo so v Ankari že obsodili, revijo pa obtožili kulturnega rasizma, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Erdogan je dejal, da je šlo za grozljiv napad. “Tem barabam, ki so mojega ljubljenega preroka užalile na takšni ravni, ni treba ničesar reči,” je rečeno.


Poteka v vzhodnem Sredozemlju
V vzhodnem Sredozemlju poteka “bitka” za energijo, v kateri poleg Grčije, Cipra in Turčije sodeluje še Francija. Foto: Reuters

Direktor urada za komuniciranje Erdogan Fahrettin Altun dejal je, da so takšne karikature zoprne in brez človeške morale. “Protiislamska agenda francoskega predsednika Emmanuela Macrona je obrodila sadove,” on je pisal.

Prej je spor zaradi umora učitelja in objava karikatur preroka Mohameda privedel tudi do Erdoganovih osebnih žalitev Macronovega duševnega zdravja in odpoklica francoskega veleposlanika iz Ankare, vendar je to le epizoda v širšem regionalnem rivalstvu . To sega od konflikta v Libiji in vojne v Siriji do raziskovanja naftnih nahajališč v vzhodnem Sredozemlju.

Erdogan je Macrona že septembra opozoril, naj “brez heca” s Turčijo zaradi spora med njo na eni strani ter Grčijo in Ciprom na drugi strani. Gre za spor glede turškega geološkega raziskovanja morskega dna v vzhodnem Sredozemlju, kjer Turčija išče zaloge nafte in zemeljskega plina. Turčija trdi, da je del njenega kontinentalnega pasu, medtem ko Grčija in Ciper, članici EU, trdita, da gre za njuni izključni ekonomski coni, iščeta plin, njene raziskovalne ladje pa spremljajo tudi vojsko.

V tem sporu je Pariz trdno na strani Aten in Nikozije. Napovedal je tudi Macron “začasna okrepitev” Francoska vojaška navzočnost na tem območju z namenom, da “nadzor razmerja”. Francija se je tako pridružila vojaškim vajam Italije, Grčije in Cipra v vzhodnem Sredozemlju.

Na nasprotnih straneh tudi v Libiji …

Francija in Turčija sta tudi na drugih straneh Sredozemlja na nasprotnih straneh. Turčija v Libiji podpira mednarodno priznano vlado v Tripoliju, medtem ko Francija vztraja, da je nevtralna, vendar je obtožena, da podpira poveljnika odmetnika Kalif Haftarju, ki ima bazo na vzhodu države. Kot poroča Al Jazeera, je Macron junija kritiziral Erdogana “nevarne igre” Turčija v tej severnoafriški državi. Francija Turčiji očita kršitev zavez, sprejetih na konferenci v Berlinu v začetku tega leta, na kateri so se udeleženci, vključno s Turčijo, med drugim dogovorili, da ne bo več oboroževala zavarovanih libijskih strani. Očitajo ji tudi, da je iz Lirije v Libijo uvozila veliko število tujih borcev. “Ne bomo dopuščali vloge, ki jo ima Turčija v Libiji,” je rekel Macron.

Junija letos je med vojskama obeh držav izbruhnil incident. Francoska vojna ladja, ki je delovala pod poveljstvom Nata, je želela pregledati tovorno ladjo, ki je plula pod tanzanijsko zastavo, saj je bila osumljena prevoza orožja v Libijo v nasprotju z embargom ZN. A francoska vlada je sporočila, da njeno ladjo nadlegujejo tri turške ladje, ki spremljajo tovorno ladjo, katere posadke naj bi bile prav tako oblečene v neprebojne jopiče in grabile lahko orožje, poroča Reuters. Turčija je zanikala nadlegovanje francoske ladje.


Turčija v Libiji podpira mednarodno priznano vlado premierja Fayeza Al Saraja (levo).  Na desni je turški predsednik Erdogan.  Foto: Reuters
Turčija v Libiji podpira mednarodno priznano vlado premierja Fayeza Al Saraja (levo). Na desni je turški predsednik Erdogan. Foto: Reuters

Medtem ko je Macron obtožil Turčijo “zgodovinske in kazenske odgovornosti” v libijskem konfliktu je turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu Francija označena za “uničujoče” v Libiji. Libija je v kaosu od leta 2011, ko so članice Nata strmoglavile dolgoletnega voditelja Muammarja Gadafija. Pri tem je imela pomembno vlogo Francija, napadi na libijske sile pa so bili izvedeni tudi iz turških oporišč.

Turčija ima zelo konkreten razlog za aktivno podporo vladi v Tripoliju. Konec lanskega leta je z njo podpisala sporazum o meji na morju, kar bi lahko vplivalo na spore Turčije z drugimi državami v regiji pri energetskih raziskavah. Kot poroča Reuters, Turčija ni pojasnila, kje se srečujejo turška in libijska teritorialna voda. Grčija in Egipt ostro nasprotujeta sporazumu. Prvi je geografsko nesmiselno označil ignoriranje grškega otoka Krete, ki želi med Turčijo in Libijo, drugi pa nezakonitega. Turčija je prosila libijsko vlado, ki jo podpira, za dovoljenje za črpanje energije ob libijski obali.

… in Gorski Karabah in Sirija

Francija nasprotuje tudi turški podpori v sporu med Azerbajdžanom in Armenijo zaradi Gorskega Karabaha, v katerem Ankara podpira Baku. Macron je Erdoganovo podporo opisal azerbajdžanskim silam, ki želijo prevzeti nadzor nad Gorskim Karabahom pod nadzorom Armenije “nepremišljen in nevaren”. Tako kot v Libiji tudi Francija Turčiji očita uvoz v vojni med Azerbajdžanom in Armenijo “džihadist” plačanci iz Sirije v podporo Bakuju.

Spomnimo, Francija je bila prva evropska država, ki je začela turški pokol 1,5 milijona Armencev kot genocid, ki se je začel leta 1915. To je storila z zakonom leta 2001. Turčija vztraja, da ni šlo za genocid, ampak da je bila žrtev državljanske vojne in lakote .

Tudi v Siriji sta Francija in Turčija podprli nasprotni strani. Pariz je pohvalil sirske demokratične sile, ki jih večinoma zastopajo kurdske enote za zaščito ljudi (YPG), za boj proti tako imenovani Islamski državi. Ankara pa kurdske sile v Siriji opisuje kot teroristične in je že večkrat posredovala vojaško proti njim. Francija je deklarativno obsodila turške napade v sosednji državi.

READ  Singapur in Indonezija podpirata vlogo ASEAN pri blaženju mjanmarske krize

Ivan Anton

Praktični praktik na področju socialnih medijev. Ponosni odvisnik od glasbe. Internetni ventilator.

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Read also x