Slovenski zakonodajalci bodo v ponedeljek glasovali o ukrepu, s katerim bodo banke deviznim posojilojemalcem odplačale več sto milijonov evrov, posojilodajalci pa opozarjajo, da bi ukrep posplošil njihovo poslovanje v alpskem narodu.

Slovenija je bila ena izmed številnih vzhodnoevropskih držav, kjer so potrošniki pred več kot desetletjem izkoristili priložnost za zadolževanje po nizkih obrestnih merah v valutah, kot je švicarski frank, le da so se soočili z velikim udarcem, ko so se tečaji med krizo premaknili proti njim.

V odgovor je več vlad postavilo omejitve pri menjalnih tečajih odplačevanja ali pretvorilo posojila v lokalno valuto.

Ljubljana takih ukrepov še ni uvedla, a zakon, ki bo pred zakonodajalci, bi dodatno breme, s katerim se soočajo posojilojemalci, omejil za nazaj, s čimer bi posojilodajalce prisilil, da namesto tega poberejo stroške.

Banke bi morale na novo določiti pogoje odplačevanja in omejiti izgube iz tečaja za posojilojemalce na 10 odstotkov ter jim odplačati vse dodatne stroške, ki so nastali od leta 2004.

V pismu ta mesec so banke vladi in evropskim institucijam sporočile, da pričakujejo “negativen vpliv na dobičkonosnost, kapitalizacijo in prihodnjo kreditno sposobnost bančnega sektorja kot celote”, če bo ukrep odobren.

»Pozivamo vas, da ukrepate v okviru svojih pooblastil. . . zagotoviti slovensko gospodarstvo [operates] v pogojih, skladnih z načeli EU,« so v pismu zapisale banke. Pravno veljavni pogodbeni dogovori [must] ne sme biti podvržen posegom.”

Predlog zakona predvideva, da bi lahko banke skupaj stalo 300 milijonov evrov za nadomestilo posojilojemalcem za izgube zaradi tečaja, ki presegajo 10-odstotno mejo. Banke napovedujejo, da bo vsota lahko bistveno višja, in so sporočili, da se bodo za boj proti obveznostim podali na lokalna in EU sodišča.

Zakoni bankam grozijo s kaznimi in morebitnim odvzemom bančnih dovoljenj, če posojilojemalcem ne bodo pravočasno odplačali. Posojilodajalci in regulatorji se bojijo, da bi to lahko poslabšalo finančni sistem države.

Vpletene banke so madžarski OTP, avstrijski Addiko Bank in Erste Bank, ruska Sberbank in italijanski UniCredit.

Slovenske banke upajo, da država s to potezo ne bo nadaljevala, in poudarjajo, da bi bilo to v nasprotju z mnenjem Evropske centralne banke, ki je konec lanskega leta zakon označila za problematičnega.

The Opozorilo ECB “znatnega pritiska na dohodke kreditnih institucij” in dejal, da bi predlog zakona, kot je bil pripravljen, lahko povzročil “poslabšanje razpoloženja tujih in domačih vlagateljev ter zaupanja v sistem zaradi zaznanega povečanja pravne negotovosti in tveganja države”.

To je bilo mnenje ECB o osnutku zakona in ni bilo zavezujoče. Če bo slovenski predlog zakona sprejet, bi se lahko Evropska komisija odločila, da ga izpodbija na sodišču. ECB ni želela komentirati.

Predlog zakona je lani prvič vložil predsednik zgornjega doma slovenskega parlamenta, ta mesec pa je nepričakovano napredoval. Banke se bojijo, da bi politiki morda želeli odobriti predlog zakona za ustvarjanje nepričakovanega dobička za potrošnike pred volitvami aprila.

Združenje Frank, potrošniška skupina, ki podpira predlog zakona, je dejala, da je to “rezultat vztrajnega izogibanja vsakršni odgovornosti bank za svoje nepoštene poslovne prakse v preteklosti in njihove nepripravljenosti poravnati s posojilojemalci”.

“Sprejetje zakona ima lahko le pozitivne učinke na gospodarstvo,” so dejali in dodali, da podobni zakoni, na primer v sosednji Hrvaški, zmanjšujejo dolg gospodinjstev in povečujejo potrošnjo.