Slovenija je države članice pozvala, naj pošljejo močan politični signal državam Zahodnega Balkana, medtem ko voditelji EU najverjetneje ne bodo izpolnili trdnih zavez.

Voditelji EU naj bi se sestali na vrhu med 23. in 24. junijem, kjer naj bi bilo vprašanje širitve, zlasti z Ukrajino in Zahodnim Balkanom, visoko na dnevnem redu.

“Ne smemo pozabiti na Zahodni Balkan in zanemariti procesa širitve na Zahodni Balkan, za katerim države zaostajajo,” je za EURACTIV v Luksemburgu povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Vagon.

“Če razmišljate malo izven okvirov, ima tudi Zahodni Balkan za seboj 20 ali 30 let krvavih vojn in rad bi, da tudi Bosni in Hercegovini pošljemo nekaj močnih političnih signalov, saj se zavedamo, da se morajo soočiti z veliko meril.”

Slovenija Močno je pritiskalD zagotoviti status Bosne za kandidaturo za Evropsko unijo. Evropskim ministrom za zadeve v Luksemburgu naj bi v torek (21. junija) predstavil dokument, ki zahteva hitro podelitev statusa kandidatke, v katerega se je seznanil EURACTIV.

V dokumentu je zapisano, da je cilj predloga “poslati takojšen pozitiven signal Bosni in Hercegovini ter celotni regiji Zahodnega Balkana”.

Dodala je: “Takšno sklicevanje na Bosno in Hercegovino, začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo ter liberalizacija vizumskega režima za Kosovo bo ponovno potrdilo zavezanost EU Zahodnemu Balkanu.”

Bosna in Hercegovina je zaprosila za članstvo v EU februarja 2016. Evropska komisija je sprejela svoje mnenje (avis) o prošnji države za članstvo v EU maja 2019, v katerem je opredelila 14 ključnih prednostnih nalog, ki jih mora država izpolniti, preden lahko začne pristopna pogajanja z EU.

Po predlogu bo morala BiH po pridobitvi nominacije in pred začetkom pristopnih pogajanj z EU sprejeti tri zakone, in sicer o sodnem svetu, o preprečevanju nasprotja interesov in o javnih naročilih.

Na vprašanje EURACTIVA, ali meni, da bo predlog podprl države članice EU, je Fagon odgovorila, da ve, da bo to “zelo ambiciozen predlog”.

Dodala pa je, da so nekateri zunanji ministri EU v ponedeljek na predhodni razpravi “pokazali razumevanje, da mora biti širitev Zahodnega Balkana na vrhu seznama prioritet”.

“Če bomo vsaj ohranili politični pritisk, se o tem pogovarjali in morda našli nenavadno formulo za prihodnje tedne in mesece z lučjo na koncu tunela, bomo srečni,” je dejal Fagon. .

Če na tem vrhu EU [in June]da bi lahko imeli odstavek ali stavek, ki nakazuje to, in bili bi srečnejši.”

Glede na zadnji sklop osnutka sklepov EU, v katerega je vpogledal EURACTIV, naj bi voditelji EU ponovno potrdili svojo “polno in nedvoumno zavezanost perspektivi članstva Zahodnega Balkana v EU in pozvali k pospešitvi pristopnega procesa”.

Čeprav so tudi pripravljeni poudariti, da bo sam proces “reverzibilna metoda, ki temelji na zaslugah”, verjetno ne bo izpolnil nobenih drugih obveznosti do regije.

Glede Bosne in Hercegovine (BiH) naj bi pozdravili zadnji politični dogovor z 12. junija, a poudarili, da bodo morali njeni politični voditelji najprej uresničiti svoje zaveze, “kar bo državi omogočilo odločen napredek na evropski poti , v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi po mnenju Komisije, za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v EU.

Od šestih kandidatk sta pristopna pogajanja uradno odprli le Črna gora in Srbija, medtem ko sta Albanija in Severna Makedonija že več let v čakalnici.

Trenutni zastoj je posledica veta Sofije na trditve, da Skopje ne priznava in ne zagotavlja ustreznih pravic Bolgarom v državi ter raznih drugih zgodovinskih in kulturnih sporov.

“Za Severno Makedonijo in Albanijo je pomembno, da najdemo dogovor,” je dejal Fagon.

Na vprašanje, kaj bi to lahko pomenilo, je Fagon odgovorila, da francosko predsedstvo EU poziva, naj naredi zadnji korak in “z Bolgarijo najde ‘čarobno formulo’, da opusti veto in gre naprej.”

Slovenski predsednik Borut Pahor je prejšnji teden v pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu dejal, da se Zahodni Balkan kljub prejšnjim obljubam zdi bolj oddaljen kot kadar koli prej. Hkrati se je pot Ukrajine in Moldavije pospešila od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja.

Pahor je Bosno označil za nevarnost nacionalizma in nestabilnosti ter opozoril na separatizem bosanskih Srbov ob močni podpori Rusije in dejal, da je “nujno nujno, da se BiH brezpogojno podeli status kandidatke za članstvo v EU”.

Cilj slovenskega predloga za pridobitev statusa kandidatke za EU [Bosnia] Brez odlašanja je poslan takojšen pozitiven signal [Bosnia] “In celotno regijo Zahodnega Balkana,” je zapisano v Pahorjevem sporočilu.

“To je sklicevanje na [Bosnia]V izjavi so dodali, da bi začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo ter liberalizacija vizumskega režima za Kosovo ponovno potrdila zavezanost EU državam Zahodnega Balkana.

[Edited by Alice Taylor]