Slovenija je za energetski distribucijski sistem v naslednjih desetih letih namenila 3,5 milijarde evrov, da bi premagala izzive energetske tranzicije. Naložbe so del razvojnega načrta 2023-2032, ki je nedavno dobil zeleno luč državne agencije za energijo.
Iz SODO so sporočili, da mora načrt razvoja elektrodistribucijskega omrežja od 2023 do 2032 odgovoriti na izzive, povezane z dekarbonizacijo, decentralizacijo proizvodnje električne energije in vsesplošno elektrifikacijo – uvedbo električne energije kot glavnega vira energije za promet in ogrevanje.
Slovenija namerava do leta 2032 v elektrodistribucijski sistem vložiti 3,5 milijarde evrov, da bi ustrezno odgovorila na naraščajoče potrebe po električni energiji. the razvojni načrt Potrjuje ga Agencija Republike Slovenije za energijo.
Dokument predvideva povečanje zmogljivosti in odpornosti na motnje ter izboljšanje in izkoriščanje fleksibilnosti virov in odjemalcev v elektrodistribucijskem omrežju za trajnostne potrebe uporabnikov.
Naslednjih deset let predstavlja prelomnico za evropske in svetovne podnebne ambicije elektroenergetskega sektorja
V izjavi je navedeno, da je naslednjih 10 let pomenilo prelomnico za evropske in globalne podnebne ambicije elektroenergetskega sektorja in da je ključnega pomena, da se premaknemo hitreje kot kdaj koli prej. SODO je nakazal, da je potrebna razogljičenje elektroenergetskega sektorja in končne porabe električne energije.
Distribucijski sistem bo moral ohranjati varnost in zanesljivost oskrbe ter povečevati konkurenčnost na poti v podnebno nevtralno EU.
SODO je dokument pripravil v sodelovanju s petimi distribucijskimi objekti v državi. Načrt je usklajen z Državnim energetskim in podnebnim načrtom – NECP ali NEPN.
Družba je nominalno sistemski operater distribucijskega omrežja Slovenije (DSO), vendar so elektrodistribucijske družbe lastnice infrastrukture, zato to vlogo izvajajo po pogodbi. Sistem sestavljajo Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor in Elektro Primorska.
Načrtovane investicije do leta 2032
SODO je sporočil, da bo vlagal v zamenjavo, razširitev in namestitev daljnovodov, izboljšal nadzor in upravljanje omrežja, dodatno digitaliziral sistem ter uvedel in uporabljal storitve fleksibilnosti, ki jih bodo zagotavljali uporabniki sistema.
Največ sredstev, 72 %, je bilo namenjenih nizko in srednje napetostnim omrežjem. Znotraj tega sektorja bo za nizkonapetostno omrežje namenjenih 1,2 milijarde evrov, 12 odstotkov za 110 kV omrežje in 8 odstotkov za sekundarno opremo.
Razvojni načrt predvideva povečanje deleža podzemnih srednjenapetostnih vodov z 38 % na 60 % ter povečanje deleža podzemnih nizko in srednje napetostnih vodov s 53 % na 71 %.
Nujnost razvojne strategije za naslednje desetletje
Sprememba načina rabe električne energije je velik izziv za slovensko elektroenergetsko omrežje, saj so zmogljivosti omejene predvsem v distribucijskem omrežju.
Energetski sektor mora ostati varen. Iz SODO so sporočili, da bo delo na področju kibernetske varnosti ena najpomembnejših nalog v prihodnjem obdobju.
Slovenski operater je še poudaril, da država potrebuje strategijo, ki bo podrobneje začrtala načine za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev ter zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z energijo in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
po navedbah uraktivnaTrenutni pritisk na sektor obnovljive energije, zlasti v sektorju sončne energije, je razkril slabosti v omrežju, saj gospodinjstva zaradi nezadostne zmogljivosti omrežja predolgo čakajo na pridobitev regulativne odobritve za projekte namestitve solarnih streh.
Slovenija je nedavno odpravila omrežnino, da bi znižala cene električne energije in ublažila energetsko krizo.
Slovenski premier Robert Golub je lani poleti napovedal, da je treba elektroenergetski sistem do leta 2025 pripraviti za postavitev še enega gigavata sončnih elektrarn.
Ogledi po: 122
