Ena od posledic pandemije Covid-19 je množično kopičenje odpadkov, tudi hitrih antigenskih testov. Cilj programa recikliranja je zmanjšati te odpadke z ločenim recikliranjem bele plastike in nanodelcev zlata, ki tvorijo hitre antigenske teste.

Po besedah ​​vodje projekta UKC Maribor Martina Rakuše je samo v njihovem objektu v letu 2020 nastalo 1854 ton odpadkov, od tega 276 ton infektivnih odpadkov in 2000 hitrih antigenskih testov na teden. Zato je pomembno, da bolnišnica najde način za recikliranje čim več odpadkov, je dejal Ragusa.

Vodja projekta dr. Rebecca Rudolph z mariborske fakultete za strojništvo pravi, da bodo po uvedbi reciklaže druge zdravstvene ustanove in posameznike povabili k zbiranju uporabljenih hitrih antigenskih testov, da jih bodo lahko oddali v zdravstvenih domovih: »Trenutno imamo te teste, ki veljajo za nevarne odpadke, sežgejo Zlati nanodelci za identifikacijo Ko zažgemo milijon hitrih testov z delci, zavržemo 0,1 grama zlata in 5000 kilogramov plastike, kar predstavlja oceno 15.000 €«.

Ko materiale ločimo, lahko reciklirano plastiko uporabimo za električne napeljave, nanodelce zlata pa uporabimo v številnih kozmetičnih in optičnih izdelkih, je pojasnil njegov sodelavec Tilen Švarc.

»Gre za inovativen projekt, ki sledi konceptu krožnega gospodarstva. To sledi cilju razbremenitve okolja oziroma zeleni politiki, ki je prednostno področje evropske integracijske politike in norveškega finančnega mehanizma, zato se bomo tudi v prihodnje zavzemali za sofinanciranje tovrstnih projektov. « je v uvodnem nagovoru dejal minister Jevček. Poudaril je tudi pomen združevanja obeh partnerjev, javnih zavodov in podjetij: »Poleg inovativnosti je dodana vrednost tega projekta, da združuje Univerzo v Mariboru, lokalni zdravstveni dom in podjetja«.

Po besedah ​​ministra Jevčka je Slovenija v izstopnem obdobju iz Norveškega mehanizma prejela okoli 40 milijonov evrov. Minister je za prihodnji teden napovedal srečanje z donatorji iz Norveške, od koder pričakuje približno enak znesek v naslednjem obdobju.

V projekt v skupni vrednosti več kot 700.000 poleg UKC Maribor in Fakultete za strojništvo Maribor sodelujejo še Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovine in tehnologijo ter Plastica Skaza, Surovina in podjetja. Slaterna Celje.