Caspar Tovjan piše, da je pomemben zaključek širitve EU na Zahodnem Balkanu in priprava Unije na prošnje za članstvo zainteresiranih evropskih držav.

Gašper Dovžan je slovenski državni sekretar za zadeve EU.

Sloveniji se je iztekel drugi mandat predsednice Sveta EU. To se dogaja v bistveno drugačnem kontekstu kot v prvi polovici leta 2008, ko je bil na funkciji prvi predsednik; Rotacijski svet po Lizbonski pogodbi ni le spremenjena vloga predsedstva, ampak predvsem zaradi spremenjenega političnega okolja in geostrateškega konteksta.

Po padcu berlinskega zidu leta 2004 in širitvi Evropske unije je bila naša prihodnost svetla in mnogi so še vedno gojili nekoliko naivno prepričanje, da bo mir v Evropi trajal večno in da bo le naša blaginja. Nega.

Avgusta 2008 je vojaški spopad med Rusijo in Gruzijo dejansko pogasil to iluzijo. Nadaljevalo se je obdobje varnostno-politične, gospodarske in finančne krize.

Iskanje odgovorov na te krize ni bilo povsem uspešno in je privedlo do nekaterih delitev znotraj EU. Poleg tega so se države članice EU znašle pod pritiskom množičnih migracij, kar je dodatno povečalo politično negotovost in oslabilo zaupanje med njimi in institucijami EU.

Druga skrb je bil izstop Združenega kraljestva iz EU. Vse to je spodkopalo sposobnost EU, da se hitro in učinkovito spopade s skupnimi izzivi.

Nekatere države članice EU so se na to situacijo odzvale s poskusom izravnave šibke založniške legitimnosti EU s krepitvijo tako imenovane legitimnosti vnosa. To se je odrazilo v okrepljenem dialogu o pravni državi in ​​izpostavljenih politikah napredne identitete.

Nekatere druge države članice so skušale nadomestiti šibko izdajo legitimnosti EU na nacionalni ravni, voditelji z močno parlamentarno večino pa so iskali načine za krepitev učinkovitosti svoje nacionalne demokracije. Vendar to ni vedno vodilo do političnega povezovanja na ravni EU.

Končno smo po vplivu epidemije COVID-19 in resnih zgodnjih zapletih postopoma našli način za premagovanje izzivov, se dogovorili o skupnem financiranju za financiranje okrevanja EU, začeli usklajevati aktivnosti, skupno izdajanje cepiv, digitalna potovalna potrdila itd. .

V skladu z vsemi političnimi dogodki smo v zadnjem desetletju priča tehnološkim napredkom brez primere, vključno s pojavom digitalnega gospodarstva, spletnih strani in družbenih omrežij, ki imajo vsa svoja središča zunaj Evrope. Spremenilo se je tudi geopolitično okolje.

Naraščajoče ekonomsko, tehnološko, varnostno-politično in splošno strateško zaupanje nekaterih velikih sil v azijsko-pacifiški regiji izziva svetovni gospodarski, finančni in varnostni okvir, zasnovan za varovanje varnosti in vrednot po drugi svetovni vojni. Neodvisne Evrope.

Hiter industrijski vzpon številnih držav v razvoju je poslabšal vplive na okolje, pospešil podnebne spremembe in še povečal konkurenco za ključne surovine, zlasti za energetske vire, ki jih morajo vsa gospodarstva neizogibno rasti.

Unija ima slabe demografske razmere, kar srednjeročno in dolgoročno slabi njen splošni gospodarski potencial. Glede na te trende je jasno, da se bo EU, ki se je tradicionalno zanašala na svojo mehko gospodarsko moč, soočila z vojno navzgor, da bi ohranila svoj svetovni vpliv in se izognila nadaljnjemu zdrsu v zunanjo odvisnost.

Prihodnja konferenca o Evropi (CoFoE)

V tem kontekstu je v okviru konference o prihodnosti Evrope, ki se je začela maja 2021, primerno, da se evropske institucije odzovejo in organizirajo organiziran proces razprave o naši skupni prihodnosti.

Slovenija na konferenco o prihodnosti Evrope gleda kot na inovativen proces, s katerim poskušamo obdržati evropske državljane v svojem srcu; Torej je to pomembna odločitev. Po vzpostavitvi najkompleksnejšega strukturnega okvira smo veseli, da se je razprava končno osredotočila na ključna vprašanja.

Pomembne ideje in predlogi bi morali priti od državljanov in trdo smo delali, da bi vodili proces prek odborov državljanov ali prek večjezične digitalne platforme, ki je bila posebej vzpostavljena v ta namen.

Slovenija je predsedujoča Svetu Evropske unije in sopredsedujoča Izvršnemu odboru konference, ki zagotavlja maksimalno transparentnost delovanja in je oktobra lahko kot partnerje vključila predstavnike zahodnih balkanskih partnerjev. Celotna razprava.

Poleg tega je bil septembrski Strateški forum Bled posvečen razpravam o prihodnosti Evrope. Udeležili so se ga tudi predstavniki držav kandidatk za članstvo v EU.

Enako so bili vključeni v razpravo o prihodnosti Evrope. Upam, da se bo konferenca o prihodnosti Evrope uspešno zaključila med francoskim predsedovanjem Svetu Evropske unije in da bodo evropske institucije obravnavale predlagane predloge in jih začele izvajati v okviru svojih zmožnosti.