Slovenija mora posodobiti celotno železniško omrežje


Drugi namig ne bo dovolj, treba je še veliko več, so se strinjali pri mizi. Foto: Pixabay

Logistika, pristaniške dejavnosti, promet, celinska skladišča … vse to je za Slovenijo zelo pomembno, je minister za infrastrukturo na okrogli mizi poudaril predstavitev analize vplivov pristaniških dejavnosti na gospodarstvo, ki jo organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Jernej Vrtovec. Le drugi tir med Divačo in Koprom ne bo dovolj, so opozorili za mizo. Vendar je Vrtovec dejal, da te dni na območju železnic “Naredimo pomembne korake naprej”.

Imamo pristanišče Koper, ki je strateškega pomena ne samo za Slovenijo, temveč tudi za Slovenijo naše celinskih državah in jo moramo še naprej razvijati, je dejal. Naloga ministra je zagotoviti in si prizadevati za zagotovitev pogojev, da bo koprsko pristanišče še naprej optimalno delovalo, povečalo pretovor in da bodo slovenske železnice čim bolj vključene, je dejal.


Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Foto: BoBo
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Foto: BoBo

Poudaril je tudi pomen kurirskih skladišč za razvoj sektorja. “Čeprav že 25 let govorijo, da imamo odlično logistično priložnost, nimamo večjega notranjega skladišča,” rekel je. Napovedal je, da bodo v roku enega meseca imeli scenarij za razširitev državnega prostorskega načrta za območje mariborskega letališča. S tem bi zagotovili še 350 hektarjev zemljišč za gradnjo modernih multimodalni logistični center, je pojasnil.

Vrtovec je poudaril tudi pomen razvoja celotnega železniškega omrežja. “Če mi pokažete resnost tudi v tem segmentu, ne samo na drugem tiru, ampak tudi na modernizaciji železniškega omrežja kot celote, bo koprsko pristanišče raslo.” Zagotovil je tudi, da bo druga linija leta 2026 obratovala.

Luka Koper čaka na drugo pot

“Iskreno upamo in stavimo, da bomo videli v letih 2025-26,” drugo sestavo je komentiral Luka Koper, predsednik upravnega odbora Dimitrij Zadel. Kot je pojasnil, je pristanišče lani pripravilo strateški poslovni načrt, v katerem je začrtalo vse dejavnosti, za katere je pripravljena druga pot.


Financiranje obnove železniške infrastrukture iz sedanjih proračunov ni realno, je opozoril direktor SŽ Dušan Mes. Foto: BoBo
Financiranje obnove železniške infrastrukture iz sedanjih proračunov ni realno, je opozoril direktor SŽ Dušan Mes. Foto: BoBo

Tako kot minister Vrtovec je tudi generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) poudaril potrebo po posodobitvi železniškega omrežja. Dušan Mes. Šele drugi namig bo po njegovem besede bistveno, bistveno premalo, da bi izkoristili vse potenciale slovenske logistike, vendar bo to velika prelomnica.

Med najnujnejšimi projekti je Mes omenil povezavo Ljubljana-Jesenice, kjer je po njegovih besedah besede enako velja za Maribor-Šentilj za čim hitrejšo podvojitev proge. Po njegovih besedah ​​sta oba projekta v fazi uvajanja. Nujna je tudi ureditev tovornega prometa v Ljubljani. kako narediti ovinek. Lok Tivoli je za njim besede le majhna rešitev.

Od kod bo denar?

Mes je prepričan, da mora država odobriti realistično strategijo. Poudaril je, da financiranje posodobitve železnic iz sedanjih državnih proračunov ni realno, za primer je navedel kočevsko progo, ki je bila zgrajena brez evropskih sredstev. “Delali smo 10 let in stali smo 100 milijonov dolarjev.” je dejal, medtem ko bo projekt umika tovora iz Ljubljane po njegovih besedah besede stane približno milijardo evrov.


Okrogla miza o vplivu pristaniških dejavnosti na gospodarstvo. Foto: Twitter Jernej Vrtovec
Okrogla miza o vplivu pristaniških dejavnosti na gospodarstvo. Foto: Twitter Jernej Vrtovec

Vrtovec je dodal, da je bilo 81 odstotkov proračuna že razdeljenih vnaprej, in se strinjal, da proračuna železniškega omrežja ne bomo posodabljali, ker ni dovolj sredstev. V tujini so za takšne projekte znani infrastrukturni skladi, vendar ni tako enostavno Pripravi se, je rekel.

Da so naložbe v infrastrukturo nujne, je poudarila tudi Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije. Po njenem mnenju naložbe v infrastrukturo so besede osnova za podjetja, ki se ukvarjajo z različnimi oblikami prometa in logistike, da to infrastrukturo uporabljajo in jo naredijo konkurenčno.

“Učimo se iz slabih izkušenj”

Predsednik Združenja agencij za pomorski promet Gracijan Necmeskal je pa na okrogli mizi poudaril, da so slabe izkušnje iz preteklosti vzbudile nekoliko nezaupanja pri vlaganju, ker so se v preteklosti urniki prepogosto podaljševali. “Toda učimo se iz slabih izkušenj,” rekel je.

Povzetek analize vpliva logistike na gospodarstvo je predstavil glavni ekonomist GZS in soavtor študije Bojan Ivanc. Med drugim tudi je ugotovljenoda je v Sloveniji več kot 7000 delovnih mest neposredno povezanih s pristaniškimi dejavnostmi. Vsak evro dodane vrednosti v dejavnostih pristanišča glede na svoje besede predstavlja skoraj še en evro v drugih dejavnostih. Glede na študijo je vsako delovno mesto v pristaniški dejavnosti prispevalo 1,55 delovnega mesta v preostalih dejavnostih.

Načrt posodobitve železniškega omrežja

READ  Cene bencina in dizelskega goriva še naprej ostajajo na evru na liter
Marija Ana

„Amatérsky evanjelista kávy. Certifikovaný priekopník piva. Nadšene skromný nadšenec popkultúry.“

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Previous Post Pevka je govorila o ločitvi: Moje zasebno življenje je smetišče
Next Post Odkritje na Veneri je šokiralo znanstvenike