Slovenski parlament je sprejel predlog zakona o prenosu splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR) v nacionalno zakonodajo kot zadnja država v bloku, ki je to storila.

Zakonodajo, ki je bila sprejeta v četrtek, je pripravila prejšnja vlada, nova vlada pa jo je nekoliko spremenila. Med drugim je dodana klavzula, po kateri je varstvo osebnih podatkov človekova pravica.

Medtem ko je zakon prejel široko podporo, je bilo nekaj nasprotovanja opozicije, ki se je pritoževala nad administrativnimi prekoračitvami.

Demokratska stranka, najvišja partnerica v prejšnji koalicijski vladi, je trdila, da je bilo preveč poudarka na zaščiti interesov države namesto interesov posameznikov. Trdili so tudi, da bi to informacijskemu pooblaščencu dalo “absolutno moč”.

Njihovi nekdanji partnerji v zavezništvu, Nova Slovenija, so izrazili pomisleke glede korporativnih administrativnih prekoračitev, kot je obveznost vodenja evidence obdelave osebnih podatkov. Bili so edina stranka, ki je glasovala proti.

Informacijski pooblaščenec ostaja pristojen za nadzor, vendar so nekatera področja izvzeta iz nadzora, na primer pravosodje ter obveščevalne in varnostne službe.

Članice EU naj bi Splošno uredbo o varstvu podatkov uveljavile do sredine leta 2018, Slovenijo pa je Evropska komisija zaradi neizpolnjevanja že večkrat opozorila.

(Sebastigan R.Mick | sta.si)