Slovenija ima rotirajoče predsedovanje, pravi, da EU ne bo sprejela valov afganistanskih priseljencev

Talibanski prevzem Afganistana s strani premierja Janeza Janše je povzročil bojazen, da bi se migrantska kriza v Evropi leta 2015 lahko ponovila, ko bodo talibani prevzeli nadzor nad Afganistanom. V taborišču.

“EU ne bo odprla nobene evropske” humanitarne “ali migracijske poti v Afganistan. Ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka leta 2015,” je zapisal Jhansi. Twitter 22. avgusta.

Slovenija je trenutno šestmesečni rotirajoči predsednik Evropske unije.

Janša je dejal, da bo EU sprejela samo posameznike, ki so pomagali Natu pri delu v Afganistanu, sicer bi okrepila zunanje meje federacije.

Talibani so ljudi pozvali, naj ostanejo, in izdali splošno amnestijo, saj naj bi na tisoče Afganistancev zapustilo letališče Kabul.

Stroga šeriatska zakonodaja in strah pred maščevanjem nekatere silijo, da zapustijo Afganistan, medtem ko bodo revščina, suša in poslabšanje gospodarstva spodbudili poplavo migrantov, ki iščejo boljše življenje v Evropi ali drugod.

Talibani so zaprli ključne mejne točke, vendar je EU pripravljena na povečan migracijski pritisk zaradi dolgotrajnega prihoda iz Afganistana.

Mnoge države EU od beguncev zahtevajo varnost sosednjih držav.

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki odstopa po zveznih volitvah 26. septembra, je prejšnji teden pozvala k usklajenim, “omejenim” ukrepom EU na področju migracij.

Merklova je novinarjem v Berlinu 17. avgusta dejala, da bi se morali ljudje, ki bežijo iz Afganistana, pridružiti agenciji ZN za begunce pri pomoči sosednjim državam.

“Kot drugi korak lahko razmislimo, ali lahko na Evropo nadzorovano pripeljemo posebej prizadeto prebivalstvo,” je dejal in dodal, da so begunska vprašanja v zadnjih letih močno razdelila 27-člansko množico.

Avstrijski predsednik Sebastian Kurz je 22. avgusta dejal, da njegova država ni pripravljena zavzeti nobenega Afganistana.

READ  Industrijska proizvodnja v Sloveniji je od leta 2008 zaradi koronskega virusa močno upadla

“Mislim, da v Avstrijo ne bi smeli vzeti več ljudi, je pa ravno obratno,” je dejal Kurz v intervjuju za televizijski kanal PULS 4.

Ker v Avstriji že živi več kot 40.000 Afganistancev, je Kurz dejal, da predstavljajo “posebno težaven problem integracije”.

“Potem je prevzeti ljudi, ki se ne morejo vključiti, velik problem za nas kot državo,” je dejal Kurs.

Grčijo in Turčijo, ki ni članica EU, prav tako skrbi nov val migracij v Evropo Odziv se je začel konsolidirati.

Turčija ima poleg priseljencev in beguncev iz drugih delov sveta skoraj 4 milijone sirskih beguncev in 300.000 Afganistancev.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je 19. avgusta dejal, da Turčija nima odgovornosti, ker je “evropsko skladišče beguncev”.

Grčija je med evropsko priseljensko krizo postala vodilna država, čeprav se je število prihodov iz Turčije od leta 2016 zmanjšalo, evro je z Ankaro dosegel dogovor v zameno za milijarde finančne pomoči.

Turčija in Grčija sta pred kratkim zaostrili meje. Turčija postavlja pomisleke glede beguncev v Afganistanu ob meji z Iranom zidove in jarke ter sisteme za elektronski nadzor.

Grčija je 20. avgusta sporočila, da je dokončala 40-kilometrsko ograjo ob turški meji in nov nadzorni sistem za odvračanje prosilcev za azil.

Po podatkih ZN je bilo več kot 5 milijonov Afganistancev razseljenih od sovjetske invazije leta 1979 in kasnejših valov nasilja. 90 odstotkov jih živi v Iranu ali Pakistanu.

Poročajo AFP, DPA in Reuters

Mojca Andreja

Nagnjena je k apatiji. Nevidni raziskovalec. Vseživljenjski guru slanine. Potovalni odvisnik. Organizator. "

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Read also x