Slovenija, Hrvaška: bodeča žica / Hrvaška / regije / dom

Slovenija, Hrvaška: bodeča žica / Hrvaška / regije / dom

Slika iz dokumentarnega filma “Žica” hrvaškega režiserja Tcha K.  Godak

Slika iz dokumentarnega filma “Žica” hrvaškega režiserja Tcha K. Godak


Sprašujejo me: Ste za ali proti imigraciji? “Toda vprašanje je nesmiselno, ni vam treba biti za ali proti, priseljevanje je tam. Namesto tega morate izbrati, kako ga upravljati.” Intervju s Tha K. Godak, režiser dokumentarnega filma “Žica”, bodeča žica

«žica », dobesedno “Bodeča žica”, je drugi dokumentarni film hrvaškega režiserja Tcha K. Godak (rojen 1982). Potem ko je leta 2014 debitirala z Golijem, ki sledi zgodbi njenega dedka, ki se je izobraževal na Goli otoku, se Godak zdaj ukvarja z bodečo žico, ki jo je slovenska vlada postavila na mejo med Hrvaško in Slovenijo, in vplivom tega novega zidu na lokalno prebivalstvo. skupnosti. Film je del projekta “Borderline”, ki sem ga produciral zunanji svet In posvečen različnim evropskim mejam, skozi šest dokumentarnih filmov. Žica, ki je izšla leta 2021, je bila nagrajena s posebno noto na RAFF – Rap Film Festivalu.

Tiha K. Gudac - Slika Betty Kubrick

Kako je nastala ideja za film o bodeči žici med Slovenijo in Hrvaško?

Vse se je začelo leta 2016, ko je nastal projekt “Borderline” z namenom produkcije serije dokumentarnih filmov o mejah Evropske unije. Slovensko-hrvaška meja je predlagala in naredila prvi napovednik. Potem je bilo v pokrajini nekaj res grozljivega: slovenske oblasti so na tla položile zvitke “bodeče žice”, ki je ostrejša od navadne bodeče žice in lahko meso razreže do kosti. Za to je bilo ob meji veliko mrtvih živali. Moja ideja je bila izbrana in snemanje se je začelo leta 2019.

Kakšne so danes razmere na slovensko-hrvaški meji?

Zvitke bodeče žice je zamenjala ograja, na katero je bila postavljena bodeča žica. Pregrada je daljša in bolj odporna, je pa vsaj manj nevarna za tiste, ki hodijo ob njej.

V svojem dokumentarnem filmu se osredotočate na posledice bodeče žice v vsakdanjem življenju tistih, ki živijo v njeni bližini. Kje ste začeli?

Osredotočila se je na območje okoli reke Kobe (slovensko Kolba), ki deli obe državi, predvsem na Petrino (Slovenija) in Prod na Kobe (Hrvaška). Gre za območje, znano na Hrvaškem kot Gorski Kotar, kjer so zabeležene najhladnejše zime, takoj za gori Velepet. V teh težkih življenjskih razmerah se je lokalno prebivalstvo združilo od ene do druge strani meje in danes tvori enotno skupnost, v kateri se govori tako slovenski kot hrvaški jezik, ter tretji narečni jezik, ki je mešanica prva dva.

Ko gledate vaš film, imate vtis, da je lokalno harmonijo uničil zunanji agent …

Ja, to ni pretiravanje. Pomislim na zgodbo Zlatka, enega od junakov dokumentarca. Živi na hrvaški strani reke, a ker na tej točki ni ceste, z majhnim čolnom prečka Kubo za nakupovanje ali iskanje na slovenski strani reke. Po drugi strani pa je veliko drugih lastnikov hiše na eni strani in njiv na drugi strani in tako uporabljajo majhne mostičke za prehod na drugo stran. In potem so z bodečo žico zaprli vse majhne prehode in zdaj morajo ljudje prevoziti 40 km, da pridejo na drugo stran.

Slika iz dokumentarnega filma “Žica” hrvaškega režiserja Tcha K.  Godak

Slika iz dokumentarnega filma “Žica” hrvaškega režiserja Tcha K. Godak

V filmu je lep prizor, kjer se vidi, kako lokalna policija poskuša prepričati prebivalce o potrebi po bodeči žici …

READ  Amazon je v Ljubljani posnel letošnji božični oglas #video

Vsi junaki filma se znajdejo v situaciji, v kateri nočejo biti. Policisti so domačini, ki so našli varno in stabilno službo na območju, kjer ni velikih tovarn ali podjetij. Zdaj so prisiljeni polagati bodečo žico in izvajati nezakonite potiske. Domačini seveda zavračajo bodečo žico, saj ločuje skupnosti, preprečuje, da bi živali prišle do reke itd. Končno pridejo migranti z drugega konca sveta in poskušajo preživeti in prečkati mejo.

Film spremlja tudi zgodbo Omarja in Muhameda, dveh priseljencev, ki poskušata priti v Italijo iz Bosne in Hercegovine. Njihovo pričevanje o odbojih je zelo močno …

Spomnim se nekega dne med snemanjem, ko smo v Veliki Kladuši (Bosna in Hercegovina) klepetali in se pretvarjali, da se normalno pogovarjamo. Nekdo me je vprašal, kaj so moji hobiji in ko je bil na vrsti, je rekel: “Hodim po Hrvaški, dokler me ne pripeljejo nazaj.” 10-15-krat so poskušali priti v Slovenijo in so bili vsakič pretepli in potiskani. Nasilno ravnanje hrvaške policije je nesprejemljivo ne le zato, ker krši človekove pravice teh ljudi, ampak je, če hočemo, tudi neodgovorno do evropskih državljanov, ker šokira ljudi, ki bodo nato polni strahu prišli v Evropo. in jezo. .

Kakšno je vaše mnenje o tem, kako se evropske vlade odzivajo na vprašanje migracij?

Imam vtis, da nočejo videti realnosti. Govori se o »krizi«, čeprav migracije v resnici niso minljiv pojav, ampak se bodo res nadaljevale in se bojim, da se bodo v prihodnjih letih še povečale. Poudarek mojega filma je bil na bodeči žici, vendar se je neizogibno razširil na priseljevanje in spoznal sem, da imajo ljudje o tem črno-belo vizijo. Vprašajo me: “Ali ste za ali proti imigraciji?” , ampak vprašanje je nesmiselno, ni treba biti za ali proti, priseljevanje obstaja. Namesto tega se lahko odločite, kako ga upravljati. Ker gre za tako zapleten pojav, potrebujemo odgovor, ki je bolj preprost kot stena ali pregrada z bodečo žico, ki navsezadnje nima smisla.

Vaš film je bil prikazan že na številnih festivalih v Nemčiji in na Balkanu. Kakšni so bili odzivi do zdaj?

Občinstvo je začudeno, saj govorimo o znanih krajih tako blizu. A v Sloveniji filma še niso predvajali, kmalu pa bo na ogled na Portoroškem filmskem festivalu. Toda glede odbojnosti ali nasilja nad priseljenci na splošno se mi ne zdi, da bi bila prava javna razprava. Poizvedb in objav je veliko, a ko pogledate izjave političnih voditeljev, je le zanikanje. In žal mi je, rad bi, da bi skupnost bolj sodelovala, saj se drugače navadiš na vse, kot na bodečo žico pred hišo. In če pogledamo zadnjih deset let v Evropi, pod pretvezo manjšega ali nujnega zla, smo že navajeni napredovanja fašizma.

festivalu

Komentarje naše osebje preveri, kolikor je mogoče, preden so objavljeni. Čas, potreben za ta postopek, se lahko razlikuje. Pojdite na naš pravilnik

Blog komentarji powered by

Franc Janez

Popotniški navdušenec. Posneta TV ninja. Neprimerno poslovanje. Twitter praksa.

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

| Long Play 2020 | All Rights Reserved|