Med drugim so upodobljeni na razstavi Pablo Picasso, Henri Matisse, Igor Stravinsky, Albert Camus, Simone de Beauvoir, Marilyn Monroe, pa tudi znanstveniki, kot je Cury.

Na ogled le na osmih razstavnih prizoriščih
Že leta 2002 je bil v Cankarjevem domu retrospektivna razstava Cartier-Bresson, tokrat pa je v sodelovanju z umetnikovo fundacijo HCB postavil razstavo na stotine fotografskih portretov. Po besedah ​​kustosa ljubljanske instalacije Devet Pirnat Spahić razstava je pomembna iz več razlogov. Pred postavitvijo v Ljubljani je bil na ogled le na osmih razstavnih prizoriščih, vključno z londonsko Narodno galerijo portretov, prek portretov javnih osebnosti, zlasti umetnikov, ki so zaznamovali 20. stoletje, pa ima tudi velik kulturni in zgodovinski pomen.

Po besedah ​​direktorja Cankarjevega doma Ursula Cetinski fotografije so posebne, ker so portreti realistični, razen Cheja guevare na fotografiji se skoraj nihče ne smeji in ne smehlja.

Koncept odločilnega trenutka
Eden najprepoznavnejših fotografov 20. stoletja, Henri Cartier-Bresson, je skoraj stoletje živel med letoma 1908 in 2004. Po besedah ​​Nine Pirnat je Spahić znan po več blagovnih znamkah: med njimi je leica, ki jo je kupil v Trideseta leta. – nikoli se ni ločil od nje. Zagovarjal je črno-belo tehniko in nasprotoval uporabi bliskavice in rezanja fotografij. Kompozicija, ki jo je študiral kot študent slikarstva, se mu je zdela pomembna, je dejal kustos. Izpostavila je tudi najpomembnejše znamenje – koncept odločilnega trenutka.

S Cartier-Bressonom in njegovo znanostjo se je z njim pogovarjal tudi slovenski fotograf Klavdij Sluban, ki deluje v Franciji, ter umetnik in profesor Matjaž Počivalšek. Suban je poudaril, da je bil umetnik, ki velja za očeta sodobne dokumentarne fotografije in je z Robert Capo, David Seymour in George Rodger ustanovil slovito fotografsko agencijo Magnum Photos, zelo človeško.

Suban je s Cartier-Bressonom sodeloval pri projektu z zaporniki, kamor ga je tudi sam povabil. Umetnik ga je presenetil s svojo humanostjo in toplino, ki jo je skrival za svojim plemiškim videzom in kritičnimi izjavami do ljudi z naslovi. Ko pa mu je prej neznani tujec Suban po elektronski pošti prosil, ali bo sodeloval pri projektu z zaporniki, ga je poklical in vprašal: “Kdaj bomo v zaporu?”

Počiva pa se Cartier-Bresson spominja, kako je bil nad kiprovim razstavnim katalogom navdušen. Miroslav Zdovec, ki mu ga je pokazal. Vanj je celo zapisal svojo predanost umetniku.

Na zgoščenki je tudi spremljevalni program, ki bo med drugim vključeval tudi predavanja Gregor Pompet v Janez Pipan. Upajo, da bodo kljub situaciji zaradi pandemije koronavirusa lahko do konca razstave gostili umetniško vodjo fundacije HCB Agnes Sire.

Razstavo je postavila in grafično oblikovala Katarina Štok Pretnar. Na ogled bo do 31. januarja.