“Delež pozitivnih je izjemno, izjemno visok, večinoma med 25 in 30 odstotki. Vendar pa epidemijo dobro obvladujemo, ko je ta delež med 3 in 5 odstotki. Še vedno smo daleč od te številke. Vendar verjamem, da da pa se bodo stvari v prihodnjih dneh spremenile, ” je dejal v intervjuju za TV Slovenija.

Dokler se bolnišnice ne bodo odprle tudi za bolnike brez covid-19, bo moj nasvet nadaljevanje ukrepov, nadaljuje.

Več v pogovoru.

Dnevno število novih okužb v zadnjih dneh raste nekoliko počasneje. Kako ocenjujete razvoj epidemije?

Smo v tednu, ko je dejansko težko ugotoviti, kam se selimo. Nekje konec tega tedna smo pričakovali, da bo učinek najnovejših ukrepov, ki naj bi poravnali krivuljo, znižal. Hkrati sem nekoliko skeptičen glede podatkov, ki jih trenutno dobivamo. Pred tednom dni je število okuženih začelo presegati preskusno zmogljivost. Veliko bolnikov ni prišlo pravočasno na preiskave, a šele po nekaj dneh laboratoriji niso mogli obdelati vseh brisov in težave so bile z obvestili. Pred nekaj dnevi smo torej začeli komunicirati, da morajo tisti, ki niso zelo bolni, imeti blage simptome, se izolirati in ne hoditi na preiskave, tako da jih lahko opravijo v bolnišnicah, zdravstvenih delavcih in tistih, ki test najbolj potrebujejo slabo zdravstveno stanje. Torej ta številka, ki smo jo gledali zadnjih nekaj dni, ne kaže tiste resnične resničnosti. Realnost odraža število bolnikov, ki dnevno prihajajo v bolnišnice, in število bolnikov, ki dnevno umirajo. Čeprav obe številki nekoliko zaostajata za številom okuženih, sta resnični kazalnik poteka epidemije, saj se veliko bolnih ali asimptomatskih ne testira. Tisti, ki so tako hudo bolni, da potrebujejo bolnišnično oskrbo, pa pridejo v bolnišnico, ker nimajo druge izbire. In tu imamo fiksno razmerje med novo bolnimi in hospitaliziranimi. Tako na žalost lahko rečem, da z vidika ljudi, ki prihajajo v bolnišnice in umirajo, epidemija še ni dosegla vrhunca.

Kaj pa delež pozitivnih testov? Bojana Beović je včeraj dejala, da je dobra informacija, da ta delež upada.

Vsi iščemo luč na koncu tunela, da bi se malo pogumali, da so ukrepi ali dejanja državljanov primerni, da se bo epidemija obrnila navzdol. Delež pozitivnih je izjemno, izredno visok, večinoma med 25 in 30 odstotki. Epidemijo pa dobro obvladujemo, če je ta delež 3 do 5 odstotkov. Do te številke smo še daleč. Verjamem pa, da se bodo stvari v prihodnjih dneh spremenile. Ne samo na podlagi izkušenj iz prvega vala, ampak tudi v nekaterih drugih državah smo ugotovili, da je to epidemijo mogoče obrniti v ugodnejšo smer, tako da število začne padati.

Kaj lahko torej sklepamo o epidemiji na podlagi podatkov o sprejemih v bolnišnice?

Sam sem po naravi nekoliko bolj previden in ko bo število novo hospitaliziranih doseglo vrh, bom rekel takrat, zdaj pa nam je uspelo potek epidemije obrniti navzdol. To še ni bilo videti, upajmo pa čez en teden. Glede števila okuženih pa, kot rečeno, to morda niso ravno pravi podatki. Morda pa smo lahko nekoliko optimistični, da številke ne bodo šle še bolj strmo v nebo.

Kaj trenutni podatki pomenijo za načrtovanje ukrepov? Vlada bo vsak teden odločala, ali bo ukrepe podaljšala, sprostila ali poostrila. Kaj ji boste svetovali kot članici strokovne skupine ministrstva za zdravje?

Kaj bo vlada sklenila, ne vem. Moj nasvet pa bo naslednji. Dokler števila okuženih ne pripeljemo na normalno raven, tj. Dvomestne številke, ki jih z epidemiološko službo lahko obvladujemo s sledenjem stikov, dokler bolnišnice niso odprte tudi za bolnike brez covid 19, bo moj nasvet tak nadaljevati.

S tistimi, ki so že na mestu?

Tako je.

Vendar ne boste predlagali novih ukrepov?

Ne predlagam zaostritve, ker menim, da so ti ukrepi dovolj dobri in lahko odpravijo epidemijo. Državljani pa se jih morajo držati. Če bo vlada sprejela še strožje ukrepe, vendar se jih državljani ne bodo držali, potem bodo poleg slabe volje imeli pozitiven učinek.

Vem, da so napovedi zelo nehvaležne. Kaj pričakujete, kaj napovedujejo statistični modeli? Kdaj bi bili učinki vidni in ali bi se lahko ukrepi postopno odpravili?

Z dobro človeško udeležbo lahko potek epidemije v dveh inkubacijskih obdobjih, torej dvakrat po 14 dni, obrnemo tako, da bo število na novo okuženih zelo majhno. Upam si domnevati, da celo dvomestno. Če bo res prišlo do sodelovanja. Potem lahko začnemo izvajati ukrepe, ki bodo spodbujali dejavnosti, zaradi katerih bodo ljudje prejemali plače, stregli kruh, govorili bomo lahko tudi o šolah. To so torej prednostne stvari. O zabavah, nočnih klubih zagotovo še ne bomo mogli govoriti. Če pa ne bo pravega sodelovanja, tudi dve inkubacijski dobi ne bosta pomagali. Nato se je del prebivalstva zaman trudil.

Dve inkubacijski obdobji od sprejetja ukrepov?

Odkar se prebivalci teh ukrepov resnično držijo. Ko bodo sprejeti, še ne pomeni, da se bo epidemija ustavila. Ko jih ljudje začnejo izvajati, in to je velika večina. Ne samo pol ali dve tretjini. Od takrat naprej se začne poznati učinek teh ukrepov. Spomladi smo, tako kot v drugih državah, videli, da je v dveh inkubacijskih obdobjih mogoče veliko narediti in tudi, da se lahko družba do neke mere odpre. Če pa imamo samo dve inkubacijski dobi strogih ukrepov in državljani iščejo načine, da se tega ne bi držali, s strogimi ukrepi nismo storili nič ali zelo malo.

Torej menite, da se večina državljanov dovolj drži ukrepov?

Nikoli ni prepozno za tiste, ki tega ne storijo. A vidim, da se mnogi obnašajo povsem drugače kot pred mesecem dni. Tudi ko grem po cesti v svojem kraju, vidim, da je drugače, kot je bilo. V začetku prihodnjega tedna pričakujemo, da bo tudi številčno znano, ali bodo ti ukrepi uspeli. Žal tudi to sovpada s spremenjenim načinom testiranja. Kot sem že rekel, so zame najpomembnejši podatki o novo hospitaliziranih in mrtvih.

Koliko novih bolnikov sprejmete v svoji bolnišnici vsak dan?

Pri nas število bolnikov vsak dan narašča. V petek smo odprli nov oddelek, ki bo v ponedeljek verjetno poln. Na tem oddelku je še nekaj postelj, vendar bo jutri verjetno polno. Razširili smo tudi kapaciteto oddelka za intenzivno nego, ki je popolnoma poln. Če želimo odpreti nekaj dodatnih ležišč, potrebujemo še nekaj opreme, ki še ni prišla v hišo. Da, zaskrbljujoče je.

Katera oprema manjka? Ventilatorji, monitorji?

Tako je, monitorji.

Kdaj pričakujete to opremo, ali imate zaloge blagovnih rezerv ali jo zdaj naročite sami?

Naročeno je, čakamo na dostavo in si ga bomo najverjetneje morali nekje sposoditi.

Kaj to pomeni za zdravljenje najtežje bolnih? Ali to pomeni, da ne morete nikogar sprejeti?

Seveda. Intenzivna postelja potrebuje več stvari. Osebje, ventilator, monitor in črpalke za zdravila. To je standardna intenzivna posteljna oprema. Če karkoli od tega manjka, bolnika ni mogoče ustrezno zdraviti.

Torej je vaša enota za intenzivno nego polna, dokler ne dobite monitorjev, ne boste več sprejemali pacientov?

Dokler ne rešimo težave z monitorjem, ne moremo razširiti zmogljivosti oddelka za intenzivno nego.

Kdaj pričakujete to opremo?

Jutri zjutraj gremo v akcijo po to opremo.

Kaj pa kader?

Nihče nima dovolj osebja za prerazporeditev. Na najlažja dela dajemo tudi prostovoljce Rdečega križa, študente. Na zahtevnejša delovna mesta premeščamo osebje, ki seveda ni povsem usposobljeno za delo na oddelku za intenzivno nego, lahko pa igra vlogo v mešani ekipi.

In nihče od vaših zaposlenih trenutno ni na čakanju, ker je del programa prekinjen?

Ne. Vsi programi, ki jih ukinemo, se ukinjajo, da bi jih spremenili v covid oddelke. Dokler take potrebe ni, se izvajajo drugi programi.

Vam bodo, kot kliče ministrstvo za zdravje, pomagali tudi okoliški zdravstveni domovi?

Radi bi, a realno na to ne računamo. Obstajajo tudi ustanove, ki to pomoč zelo potrebujejo, to so domovi za ostarele in se nekako zanesejo tudi na centre za promocijo zdravja, da od tam dobijo osebje.

Kakšna je trenutna struktura bolnikov, ki jih zdravite vi?

Starostna struktura bolnikov je v povprečju od 60 do 65 let. Imamo tudi mlajše, na intenzivnem oddelku smo imeli tudi 42-letnega pacienta. Mnogi, ki so trenutno v bolnišnici, sicer gredo v službo ali pa so mlajši upokojenci. Seveda je tudi nekaj stanovalcev domov za ostarele. Seveda ne moremo reči, da so to samo ljudje v zadnjih letih sicer zelo dolgega življenja.