Tukaj je, 27. oktober 2021 – Slovenska gospodinjstva so lani rekordno varčevala, vendar se njihov dolg v primerjavi z letom 2019 ni bistveno spremenil, so na predvečer svetovnega dneva varčevanja, 31. oktobra, sporočili iz statističnega urada. Medtem so se varčevanje gospodinjstev okrepilo v vseh evropskih državah.

Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji, opredeljena kot delež celotnega prihranka v celotnem razpoložljivem dohodku, je lani znašala rekordnih 22,6 %. Dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 je bilo 13,4 %.

Po zadnjih podatkih Eurostata so bile družine v Sloveniji lani na tretjem mestu po stopnji varčevanja. Najvišje stopnje so bile zabeležene na Nizozemskem (24 %), najnižje pa na Slovaškem (10,9 %).

Lani je poraba v gospodinjstvih upadla povsod v EU razen na Slovaškem, najbolj pa je zabeležila Španija (-12 %). To je predvsem posledica težav pri porabi med epidemijami vlade-19.

Močan upad potrošnje in nadaljnja rast bruto prihodkov od odlaganja sta se odrazila v povečanju varčevanja gospodinjstev, ki se bo do leta 2020 povečala v vseh evropskih državah, ki jih spremljamo.

Stanovanjski prihranki so se močno povečali v Luksemburgu (+9,5 odstotne točke) in Sloveniji (+8,9) ter na Madžarskem (-0,3) in Slovaškem (-0,8).

Vrednost družinskega neto finančnega premoženja v Sloveniji – opredeljena kot razlika med sredstvi in ​​obveznostmi – je bila konec leta 2020 na najnižji ravni 48,2 milijarde evrov (102,8 % BDP). V primerjavi z letom 2019 se je ta povečala za EUR. 5,2 milijarde (+ 12 %).

Sredstva družinskih financ (denar, depoziti, lastniški kapital itd.) so konec lanskega leta znašala 63 milijard UR (134,3 % BDP), v primerjavi s predhodnim letom pa 5,2 milijarde UR (9 %).

Struktura finančnega premoženja slovenskih družin se v času epidemije v primerjavi s prejšnjimi leti ni bistveno spremenila.

Sledijo vloge in denarna sredstva, največja zaloga (49,3 %), delnice in druge delnice (29,9 %), zavarovanja in pokojninski načrti (13,1 %), obveznice in druge terjatve (5,6 %) ter dolg (2,2 %).

Ta sistem finančnih sredstev razkriva, da so družine v Sloveniji konzervativne in nenaklonjene tveganju pri izbiri prihrankov. Delež tveganih naložb je razmeroma nizek, so pojasnili na Statističnem uradu.

Obveznosti iz financiranja družine, kot so posojila, so konec lanskega leta znašale 14,8 mrd EUR (31,5 % BDP). Njihova rast je v primerjavi z lanskim letom stagnirala, zlasti ko so se dolgoročna posojila povečevala precej nižje kot v preteklih treh letih.

Stanovanjski krediti so v Sloveniji merjeni kot razmerje med finančnimi obveznostmi in posojili do razpoložljivega dohodka, ki se je zmanjšalo za 1,4 odstotne točke na povprečno 43 %, so sporočili z Statističnega urada.