Razprava o fiskalni reformi se je nadaljevala, pravi Slovenija – EURACTIV.com

Finančni ministri EU so v torek (9. novembra) nadaljevali razprave o fiskalni reformi, ki je po izbruhu epidemije COVID-19 zastala, so sporočili iz slovenskega vodstva EU.

Pojavilo se je zanimanje za nadaljnje pogovore o zagotavljanju večje preprostosti in preglednosti pravil ter ugodnih pogojev za nadaljnje okrevanje.

Trenutna situacija je drugačna kot februarja 2020, ko je slovenski finančni minister Andrej ircelj vodil torkovo sejo Sveta za ekonomske in finančne zadeve, ko je Evropska komisija začela razpravo o tem, kaj je treba najprej razmisliti.

Dejal je, da bi bilo treba glede na okoliščine v zvezi z izbruhom zagotoviti nadaljnje smernice in dodal: »Naša prizadevanja za izboljšanje okrevanja izplačajo dividende. Odziv članic EU na krizo kaže dobre rezultate.

Na srečanju v Bruslju je Shirselz dejal, da je čas, da začnemo razpravljati o prihodnosti gospodarskega upravljanja.

V ponedeljek so o reformi v okviru evroskupine razpravljali tudi finančni ministri EU. Dejali so, da bi se morali osredotočiti na zagotavljanje ravnovesja med rastjo in kreditno stabilnostjo.

Cilj reforme naj bi potekel do leta 2023, razdelek, ki je bil uveden na začetku epidemij in dovoljuje največja odstopanja od pravil.

Ko se je sredi oktobra začela razprava, je komisija dejala, da bi bilo treba uvesti pravila za reševanje ključnih izzivov, kot so zmanjšanje javnega dolga, zagotavljanje ključnih naložb v zelene spremembe in digitalno preobrazbo ter olajšanje pravil.

Finančni ministri EU so razpravljali tudi o dvigu cen energentov in s tem povezanih ukrepih, ki jih predlaga Komisija, ter o izvajanju načrtov za oživitev in recesijo kot eni od ključnih prednostnih nalog slovenskega predsednika EU.

Minister Shirshelz je opozoril na naraščajoče število okužb s COVID-19 in dejal, da je treba sprejeti vse možne ukrepe za preprečitev širjenja bolezni.

READ  Cedis v Sloveniji namerava blokirati komercialno tiskarno

Ministri so prvič razpravljali tudi o nedavno predlaganem pravnem okviru za ustrezno kapitalsko ustreznost bank, imenovanem Basel III, ki med drugim od bank zahteva, da prepoznajo, objavijo in obvladujejo podnebna, socialna in administrativna tveganja.

Novi sveženj bo nadzornikom dal več pooblastil za preverjanje zakonitosti bančnih transakcij in upraviteljev bank. Podobna pravila so bila predlagana tudi za podružnice bank zunaj EU. Cilj je okrepiti recesijo bančnega sistema EU in zagotoviti nadaljnjo podporo gospodarstvu.

S sedeža EU v Sloveniji so prvič sporočili, da so finančni ministri EU obravnavali nedavno predlagani pravni okvir za kapitalsko ustreznost bank Basel III.

[Edited by Alice Taylor]

Mojca Andreja

Nagnjena je k apatiji. Nevidni raziskovalec. Vseživljenjski guru slanine. Potovalni odvisnik. Organizator. "

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Read also x