Rast slovenskega BDP se bo v letu 2023 ob šibkem zunanjem povpraševanju upočasnila

Rast slovenskega BDP se bo v letu 2023 ob šibkem zunanjem povpraševanju upočasnila

19. januar (Glej Novice) – Gospodarska rast Slovenije naj bi se leta 2023 upočasnila, predvsem zaradi negativnih tveganj zaradi prelivanja, povezanih z vojno v Ukrajini, vendar naj bi njen potencial srednjeročno ostal okoli 3 %, Mednarodni denarni sklad (IMF) dejal.

“Ruska invazija na Ukrajino pa predstavlja precejšnje izzive, predvsem zaradi šibkega zunanjega povpraševanja in visokih cen surovin, ki bremenijo gospodarstvo. Pričakuje se, da se bo rast leta 2023 upočasnila, predvsem zaradi tveganj zaradi prelivanja, povezanih z vojno,” so sporočili iz IMF. V izjavi v sredo po zaključku posvetovanj po členu IV.

Po mnenju MDS je leta 2023 potrebna strožja fiskalna naravnanost, ukrepi za znižanje cen energije pa bi morali biti bolj ciljno usmerjeni v podporo denarni politiki v prizadevanju za zmanjšanje inflacije, medtem ko bo rasti prijazna konsolidacija pomagala ponovno zgraditi fiskalne blažilnike.

Slovenske makrobonitetne politike bi morale biti prožne, da bi zagotovile pravo ravnovesje med finančno stabilnostjo in posojanjem gospodarstvu, saj bosta ključnega pomena nadaljnje natančno spremljanje kakovosti sredstev in ustrezne rezervacije za izgube pri posojilih, so sporočili iz IMF.

Vlada države bi se morala osredotočiti na izboljšanje spremljanja, da bi zagotovili, da so pristojnim organom na voljo točni in posodobljeni podatki o dejanskem lastništvu pravnih oseb, ter okrepili preiskave in obsodbe pranja denarja.

IMF je Sloveniji priporočil zagotovitev alternativne oskrbe s plinom, spodbujanje varčevanja z energijo, pripravo kriznih načrtov ter zagotovitev trajnostne in vključujoče rasti poziva k reformam trga dela in digitalizaciji za povečanje produktivnosti.

Misija IMF pod vodstvom Donala McKettigana bo Slovenijo obiskala od 10. do 21. novembra, da bi pregledala nedavna gospodarska gibanja, uspešnost finančnega sektorja in bančnega sistema ter izzive za prihodnost ter razpravljala o zmanjševanju inherentnih tveganj. Fiskalna in makrobonitetna politika, energetska varnost, podnebne spremembe, digitalizacija in trg dela.

READ  Komisar Gentiloni v vojski EU po koncu Afganistana

Marko Andrej

“Zombi fanatik. Nagrajeni ljubitelj potovanj. Navdušen glasbeni kreten. Spletni strokovnjak za internet. "

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Read also x