Med pripravami na gradnjo hidroelektrarne Mokrica je vladna komisija za reševanje vprašanja skritih pokopališč iz dela nekdanjega protitankovskega jarka pri Mostecu pri Brežicah izkopala posmrtne ostanke pobitih po drugi svetovni vojni. . Del območja bo poplavljen po zajezitvi Save pri Mokricah, so pojasnili v prej omenjeni komisiji.
Vodja ekshumacije Uroš Košir na tiskovni konferenci na skritem pokopališču povedal, da so bili v nekdanjem protitankovskem jarku od 25. avgusta do danes najdeni posmrtni ostanki najmanj 139 ljudi. Končna številka bo znana po zaključku ekshumacije in izvedbi antropoloških analiz. Po zaključku izkopa zgornje površine protitankovskega jarka je jasno, da gre za tri različne likvidacije in pokope, poroča STA.
Odkriti so ostanki najmanj 139 ljudi
V prvi skupini je bilo najmanj 32 ljudi, v drugi najmanj 27, v tretji pa najmanj 80 ljudi. Po poboju in zasipanju prve skupine so drugo skupino pobili in pokopali v jarku, sledila pa je tretja, največja skupina. V prvo skupino spadajo vojaki, verjetno civilisti, ki prevladujejo v drugi skupini. Glede na najdene predmete so to lasnice in ženski čevlji, v drugi skupini so bile tudi ženske, ena žrtev pa je imela umetno nogo.
V prvi skupini je bilo izvensodno ubitih najmanj 32 ljudi, v drugi najmanj 27, v tretji pa najmanj 80 ljudi.
V tretji skupini prevladujejo pripadniki različnih oboroženih sil. Odkriti predmeti žrtev so slovenskega, nemškega in hrvaškega izvora, kar pomeni, da so bile na pokopališču pokopane žrtve različnih narodnosti. Velik del žrtev v prvih dveh skupinah je bil obuvan, vsi v tretji pa skoraj brez izjeme bosi. Nekatere žrtve so bile zagotovo slečene vsaj do spodnjega perila. Večina okostnjakov ima opazno, z žico na hrbtu, vezane roke.
V jarku in med posmrtnimi ostanki so našli tudi številne ostanke streliva različnih kalibrov, kraj njegovega odkritja pa kaže, da so bile žrtve ustreljene na robu jarka ali v njem, je še dejal Košir. Vodja kriminalne operacije Sprava Pavel Jamnik izjavil, da je bilo pokopališče v Mostecu eno prvih, za katero je slovenska javnost izvedela po osamosvojitvi in s katero se je začela ukvarjati policija. Že leta 1995 in kasneje leta 2000 so o ugotovitvah poročali državnemu tožilstvu v Krškem.
Slovenci smo sodelovali tudi v izvensodnih pobojih
Ugotovili so, da so bili nekdanji do 200 metrov dolgi protitankovski jarki napolnjeni s človeškimi ostanki. Žrtve so tam pobijali v več kampanjah od maja do konca oktobra 1945. Prevoz in zaščito območja pobojev so izvajale predvsem enote Slovenskega narodnega obrambnega korpusa Jugoslavije ali tako imenovani Knoj. Pri poboju so sodelovali tudi Slovenci. Za nekatere je bila odkrita tudi identiteta, a so bili že pokojni. Tožilstvo je bilo seznanjeno z njihovimi imeni in priimki.
Žrtev so pobili v več kampanjah od maja do konca oktobra 1945. V izvensodnih pobojih so sodelovali tudi Slovenci.
Ugotovili so tudi, da so na pokopališče pri Mostecu iz Teharija vozili ljudi in da so iz že polne jame Huda pripeljali vsaj en ženski avtobus. Odpeljali so jih tudi iz zapora Šentvid, med žrtvami pa je bila tudi skupina nemških vojakov in hrvaških ustašev. Koliko jih je bilo pobitih, nočejo ugibati. Tudi takšna ocena ni na mestu, je dodal Jamnik.
Dežman: To je ujeti trenutek smrti
Antropolog Petra Leben Seljak napovedal, da individualno zdravljenje okostja žrtev v danih pogojih ne bo mogoče. Za raziskovanje kostnic pa bodo uporabili profesionalni pristop, ki se uporablja v arheologiji. V nasprotnem primeru bodo preštete vse kosti in glede na njihovo število določeno najmanjše število okostja. Določili bodo tudi spol žrtev in iskali morebitne patološke spremembe, ki bi lahko nakazovale vzrok smrti, je med drugim dejala.
Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanja skritih pokopališč Jože Dežman je menil, da je pokopališče “ujeti trenutek smrti”.
Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanja skritih pokopališč Jože Dežman pokopališče je imel za “ujeti trenutek smrti”. “Z arheologijo se približujemo žrtvam in če storilci molčijo, se pogovarjajo z žrtvami,” je dejal Dežman. Po njegovih besedah bodo po izkopu izvedli antropološke raziskave.
Posmrtne ostanke bodo nato prepeljali v kostnico v Mariboru, desna stegna žrtev pa v depo identifikacijskih vzorcev, ki ga vodi policijski forenzični laboratorij v Škofji Loki. Majhne najdbe bodo predali Muzeju novejše zgodovine, je po poročanju STA dodal Dežman.
