Število delavcev med občinami v Sloveniji se je lani drastično povečalo – več kot 10.800 delavcev glede na leto prej, ko je bilo 1 od 2 prebivalcev.
Po podatkih slovenskega statističnega urada živi največ delavcev v osrednjeslovenski občini, dvainpolkrat več delavcev migrantov pa dnevno prihaja iz sosednjih držav, predvsem iz Hrvaške. SchengenVisaInfo.com poročila.
Delovne migracije so najbolj prizadele prestolnico Ljubljano, saj je bilo konec leta 2022 v njej zaposlenih skoraj 505.000 ljudi, kar predstavlja 55,2 odstotka delavcev v vseh občinah.
Poleg tega je v Ljubljani 2300 mobilnih delavcev več kot leto prej, skupaj 141.300 ljudi, medtem ko je v drugih občinah zaposlenih 24.200 Ljubljančanov.
»Celotni delovni migracijski tokovi v Ljubljani obsegajo okoli 165.500 delovno aktivnih prebivalcev, vendar je bil migracijski tok v Ljubljano intenzivnejši.Mestni občini Ljubljana so po skupnem toku delovnih migrantov sledile občine Maribor, Celje, Kranj in Domkale” Pojasnjujejo v sporočilu za javnost Statističnega urada.
Delovne migracije v osrednjeslovensko regijo so v letu 2022 znašale 102.280 medregijskih delovnih migrantov, ki so občino zapustili, od tega 25.647 tistih, ki so prišli, skupaj pa 223.114.
Poleg tega se je število čezmejnih delavcev migrantov v letu 2022 povečalo za dvainpolkrat in doseglo skupno 12.800.Dnevni tuji migranti iz sosednjih držav, ki prihajajo na delo v Slovenijo, so različni, največ jih je s Hrvaške (10.216). Italija (1.792) ter Madžarska (655) in Avstrija (141). Večina teh delavcev je moških, ženske pa predstavljajo tretjino.
Po podatkih Knjižnice OECD je leta 2019 dovoljenje za 12-mesečno prebivanje v Sloveniji dobilo 20.000 novih priseljencev, kar je 10,7-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej. Ta dovoljenja so bila razdeljena med dovoljenja, izdana za namene študije (2500) in 7400 za začasne in sezonske delavce migrante. Poleg tega je bilo v tem obdobju v Evropski uniji zabeleženih 17.000 objav, kar je 88-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2018.
Glavna država izvora je bila Bosna in Hercegovina, ki je zabeležila porast za 2100 dodatnih delavcev, sledita ji Srbija in Severna Makedonija, prihodi iz Rusije pa so upadli za 94 odstotkov.
Poleg tega je bilo v letu 2020 prvič vloženih manj prošenj za azil – 4,1 odstotka manj kot leto prej, ko je skupno število prošenj za azil doseglo 3500. Največ prosilcev je bilo iz Maroka (1200), Afganistana (700) oz. Pakistan (500).
>> Delo v Evropi – Kako do vizuma/delovnega dovoljenja EU
