V videoposnetku, ki ga je pripravila Mladinska knjiga, tržaški pisatelj razloži pomen svojih treh osnovnih postulatov za 21. stoletje: “Svoboda–ker je Bog ustvaril človeka in ga hotel zastonj. Tudi v Svetem pismu na začetku Stare zaveze piše, da ga je želel zastonj. Ne bi ga mogel osvoboditi. Prav– kajti človek se mora držati tistega, kar je res, tistega, kar je prav, in tistega, kar je potrebno. Prav je, da ima vsak človek dovolj hrane in dohodka, zase in za svoje otroke. “ Po Pahorjevem mnenju je tretji postulat resnica, v smislu, da morajo vsi vedeti, kaj se v resnici dogaja. Poudaril je, da resnice ne smemo skrivati.

Na vprašanje, kam črpa svojo življenjsko silo pri starosti 107 let, je Pahor odgovoril:“Najbolj sem ga podedoval po očetu, ki je bil precej močan moški. Tudi mama, ki je živela približno 80 let, je bila precej aktivna. Drugo je moje prepričanje, da moram, ker sem se znebil tabora, pričati o tem resnica. Moja trma, da moram čim bolje in čim bolj objektivno povedati o nacizmu, se je rodila v knjigi Nekropola. “

Omenjena Nekropola iz leta 1967 velja za njegovo najbolj znano delo, s katerim je zaslovel po vsej Evropi. Pisatelj je že večkrat poudaril, da so ga v tujini prepoznali prej kot doma. Roman je bil preveden v francoščino in nato v številne druge jezike. Med njegovimi znanimi deli so Grmada v pristanu, Mesto v zalivu, Zamemnitev, Parnik trubi nji in Trg Oberdan.

Vse življenje opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov

Pahor je vse življenje opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil, in na potrebo po samozavestni, pokončni drži v najširšem pomenu besede, ki lahko temelji le na dobrem znanju zgodovine in identitete. Pisatelj, tudi zapriseženi borec za pravice ogroženih jezikov in pripadniki ogroženih kultur, je vedno poudarjal, da je nacionalna zavest potrebna za preživetje Slovencev v Italiji ter človeka in človeštva na svetu.

Lani se je naša novinarka s Pahorjem pogovarjala tudi o Evropski uniji in njeni prihodnostiNatalia Schwab. Celoten pogovor si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.

Do nedavnega je svoje spomine in pričevanja redno delil v živo in skozi knjige. Leta 2011 je o sebi spregovoril v delu Trikrat št; Spomini na prostega moškega, njegovi spomini na pokojno ženo so bili leta 2012 objavljeni v knjigi Rada, lani pa je izšla knjiga Tako mislim, ki vključuje preplet Pahorjevih misli s fotografijami. Naslovnico te knjige krasi pisateljeva misel: “Danes smo pravzaprav revni zaradi preveč slik in vtisov; ljubezen smo prekinili in se oddaljili od nje.”

Kot otrok je bil Pahor priča tudi fašističnemu požaru Narodnega doma v Trstu, ki ga je Italija ob letošnji 100. obletnici temno zapisanega dogodka vrnila v slovensko skupnost. Slovenski predsednikBorut Pahor Hkrati je pisatelju izročil ukaz za izredne zasluge za njegov življenjski prispevek k razumevanju in povezanosti evropskih narodov ter za brezkompromisno zavezanost slovenstvu in demokraciji. Italijanski predsednikSergio Mattarella Boris Pahor je bil odlikovan vitez Velikega križa, red za zasluge Italijanske republike.

Pisatelj Pahor se je kljub začetnim nasprotovanjem odlikovanjem obeh predsednikov odločil, da jih bo sprejel in jih posvetil vsem, ki so umrli v taboriščih. Pahor je za svoje delo prejel tudi več nagrad in priznanj. Med njimi so Prešernova nagrada (1992), Srebrna medalja za čast Republike Slovenije (2000) in Francoski red častne legije (2007), ob 102. rojstnem dnevu pa tudi častni naziv kulturnega ambasadorja Republika Slovenija.