Uspelo jim je povečati število presaditev in dobiti kakovostnejše organe

T. i. Slovenski zdravniki s področja transplantacijske medicine so zelo uspešno prebrodili koronsko krizo. Dr. Miha Arnol, specialist za presaditev ledvic, je na spletnem seminarju, ki ga je organizirala Astellas Transplant, pojasnil, da jim je v težkem obdobju na začetku epidemije v nasprotju z nekaterimi drugimi centri za presaditev celo uspelo povečati število presaditev. Nekateri centri za presaditve, ki se nahajajo v državah, kjer je covid-19 trdil, da je največ žrtev, prisiljeni prenehati s svojimi dejavnostmi, zato je bilo v tem času na voljo več kakovostnejših organov. V dveh mesecih so lahko presadili več kot 15 bolnikov, ki so dolgo čakali na presaditev. To je več kot v prvih dveh mesecih tekočega leta in več kot v enakem obdobju lani. Od danes so presadili več ledvic kot lani.

V Franciji pa se je število presaditev zmanjšalo za skoraj 90 odstotkov, v ZDA pa za polovico. Na srečo obstaja več možnosti zdravljenja bolnikov z okvaro ledvic, zato lahko na primeren organ počakajo vsaj malo dlje kot bolniki s poškodbami drugih organov.

Bolj ogroženi so bolniki, ki so bili podvrženi presaditvi organov

“Vendar so naši bolniki zaradi imunosupresivnega zdravljenja bolj dovzetni za bolezni, zato nas je epidemija precej prestrašila. Poleg tega smo se bali, da bi epidemija preveč obremenila zdravstveni sistem, kar bi lahko pomenilo upad naše aktivnosti , “ rekel je. Tudi zdravniki so zaskrbljeni zaradi osebja, zlasti glede fluktuacije osebja – zato se jim zdi smiselno, da osebja ne posojajo in okužb ne prenašajo na svoje bolnike.

Dr. Blaž Trotovšek, specialistka za presaditev jeter, je ocenila, da bodo letos glede števila presaditev dosegli enak rezultat kot lani. “Glede na razmere drugje je to kar uspeh,” je poudaril. Ampak on hoče “da bomo končno lahko prekršili pravilo, da ima presaditev 50% možnosti preživetja v petih letih.” in da bi lahko na ta način pomagali še več bolnikom. “S tem spreminjamo dolžino in kakovost življenja ljudi,” je pojasnil in dodal, da so statistično glede na preživetje precej nadpovprečni.

Ljudje s covid-19 niso upravičeni do donatorjev

Dr. Andrej Gadzhiev, travmatologinja, zaposlena na transplantacijskem inštitutu Slovenija, je poudarila, da je uspeh rezultat tudi dobrega sodelovanja z Eurotransplantom. V času epidemije je bilo nekaj zapoznelih zaradi zaprtih meja, v nekaterih državah pa je za prehod meje še vedno potreben negativni test covid-19. V teh zahtevnih časih morajo poskrbeti tudi, da se covid-19 ne prenaša od darovalcev do prejemnikov. “Nekje presadijo tudi organe, pozitivne na covid-19, ne tukaj,” je pojasnil in dodal, da bodo ravnali v skladu s stroko in preučevali vse študije, da bi ljudem s prejetimi organi omogočili čim daljše življenje. Arnol je dejal, da je prehod virusa v krvni obtok precej redek, vendar še vedno ne želijo presaditi organov darovalcev s covid-19.

V register darovalcev se lahko vpišete prek portala e-uprava

Darovalcev je le 20 ljudi na milijon. Poleg tega, kot je pojasnil Gadzhiev, vedno več ljudi umira v starosti in njihovi organi niso najbolj kakovostni. Zato spodbujajo ljudi, naj se vpišejo v register darovalcev – to je mogoče prek portala e-uprava.

Dr. Bojan Vrtovec, specialistka za presaditev srca, pa je poudarila, da je veliko več bolnikov, ki potrebujejo organ, kot tistih, ki so ga pripravljeni darovati. “To je naš glavni izziv,” rekel je. Če bi imeli sistem za oskrbo organov, ki bi organu omogočal daljše čakanje na pravega prejemnika, bi bili še uspešnejši. Trenutno lahko z napravami, s katerimi razpolagajo, dosežejo le 4 ure, s sistemom za nego organov pa še dodatnih 8 ur, v katerih bi imeli veliko več manevrskega prostora tako za prevoz kot za iskanje ustreznega organa prejemnik. Arnol je poudaril tudi, da je vsaj pri presaditvi ledvic smrtnih primerov veliko več kot med živimi darovalci. Ta slika je bila v nekdanji Jugoslaviji povsem drugačna, saj so prvih pet let od prve presaditve ledvice leta 1970 uporabljali le ledvice živih darovalcev.

Želijo sistemske spremembe

Opisali so tudi nov algoritem darovanja, ki pravi, da mora biti število prejetih in darovanih organov po državah enako, tudi glede kakovosti. To je bilo v Sloveniji, kjer imamo tako malo prebivalcev, precej zahtevno. “Kar nekaj časa je trajalo, da se je to izravnalo in zdaj je sistem deloval,” je rekel Arnol.

Obetajo se tudi nove tehnologije in razvoj 3D tiskanja organov, a Trotovšek je dejal, da je razvoj slednjih za uporabo kot nadomestek za žive organe oddaljen vsaj 30 let. “Toda takšen preboj bi gotovo spremenil naš pogled na transplantacijsko medicino,” se doda.

Poskusili bodo tudi, da bodo vsi samodejno darovalci, razen tistega, ki se odloči drugače. Zdaj je sistem vzpostavljen tako, da je darovalec le tisti, ki se je za to izrecno odločil, ali njegovi sorodniki. Vsi pa zagovarjajo možnost izbire, tako da se lahko vsak odloči, da po smrti ne bo daroval organov.

[email protected]