Napoved centralne banke je bolj optimistična kot kdaj koli prej

Napoved centralne banke je bolj optimistična kot kdaj koli prej

Centralna banka Slovenije je od decembra znatno izboljšala napoved gospodarske rasti države, zdaj pa naj bi gospodarstvo po 4,8-odstotni rasti poraslo za 2,1 odstotne točke, s 5,2% letos na 4,5% leta 2022. Napoved za december.

Banga Slovenian pričakuje, da se bo BDP v začetku prihodnjega leta vrnil na raven pred krizo. Poleg tega je centralna banka svoje napovedi ohranila nespremenjene, kar pomeni, da naj bi se do leta 2023 rast BDP upočasnila na 3,1%.

Namestnik guvernerja Joseph Brodesco je v sredo na novinarski konferenci v Ljubljani predstavil zadnji pogled na okolje in veliko negotovost, ki jo še vedno zahteva.

“[The uncertainties] Zmanjšali so število okužb, vendar so zelo visoke. Prav tako so visoko v geopolitičnem razvoju, «je dejal.

Čeprav bo okrevanje odvisno od negotovosti zaradi zdravstvenih razmer in motenj v oskrbovalnih verigah, bodo rast temeljile na domačih in tujih potrebah.

“Pričakujemo okrevanje stanovanjske porabe ter povečanje zasebnega sektorja in državnih naložbenih dejavnosti,” je povedala Arjana Frasiker Maston, vodja Centra za analize in raziskave centralne banke.

Inflacija se bo sicer povečala, vmesni cilj centralne banke pa naj bi bil manjši od 2%. Letos naj bi ta znašal 1,3%, predvsem zaradi lanskega padca cen energije, nato pa se je leta 2022 povzpel na 1,6%, leta 2023 pa na 1,7%.

Naložbeni zagon naj bi okrepili z naložbami, ki jih financira EU “Sklad naslednje generacije”. Državne naložbe naj bi v treh letih prispevale dobri dve odstotni točki za rast BDP, od tega večino letos.

Podjetja naj bi začela vlagati v opremo in stroje, da bi še naprej spodbujala naložbe, ki naj bi izhajale iz zasebnih naložb v stanovanja.

READ  Slovenija namerava oktobra začeti uvažati UZP preko hrvaškega terminala Krk.

Centralna banka pričakuje “spodbudno” rast izvoza, ki jo bo spodbujalo okrevanje gospodarske aktivnosti slovenskih trgovinskih partneric, povečal pa naj bi se tudi uvoz, saj je vpliv neto zunanje trgovine na BDP majhen.

Najpomembnejši motor rasti je zasebna poraba, ki naj bi med letoma 2021 in 2023 rasla s povprečno stopnjo 4,7%, saj ukrepi denarne politike favorizirajo finančne pogoje.

Stopnja prihrankov naj bi se v prihodnjih letih postopoma zniževala, vendar bi morala biti nekoliko nad ravnmi pred krizo.

“Pričakujemo močno rast stroškov poltrajnih dobrin, kot so na primer potrebščine in avtomobili, zaradi izterjave turističnih bonov pa obstaja veliko povpraševanje po nastanitvenih in gostinskih storitvah. Pričakujemo, da bodo potrošniki unovčili polovico bonov, ki jih niso že uporabljen, “je dejal Fraser Maston.

Mojca Andreja

Nagnjena je k apatiji. Nevidni raziskovalec. Vseživljenjski guru slanine. Potovalni odvisnik. Organizator. "

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Read also x