Do odstopa je prišlo le nekaj ur po tem, ko so trupe ujele Keita in predsednika vlade Boubouja Cisseja in jih odpeljali v vojaško bazo blizu glavnega mesta Bamako.

“Ne želim, da kri teče, da ostane na oblasti,” je rekla Keita. “Če danes nekateri deli naših oboroženih sil želijo, da se to konča z njihovim posredovanjem, ali resnično imam izbiro?” je vprašal.

Voditelji vojaškega udara v Maliju so medtem obljubili, da ga bodo izvedli politično prehod v “v razumnem roku” pripravili volitve. Nacionalni odbor za reševanje naroda (CNSP) “se je odločil prevzeti odgovornost za ljudi in zgodovino”, je dejal v televizijskem nagovoru svojim sodržavljanom Ismael Wague, sicer namestnik poveljnika malijskih letalskih sil.

Veliko vojakov je bilo, poroča BBC jezen zaradi plač in konflikta z džihadisti.

Keita je na volitvah 2018 osvojil svoj drugi predsedniški mandat, vendar je bilo veliko prebivalcev jezen zaradi razširjene korupcije, slabega gospodarskega upravljanja in vse večjega nasilja v nekaterih delih države.

V zadnjih mesecih je bilo več množičnih protestov. Opozicijska koalicija, ki jo vodi konservativni imam Mahmud Dičko, pozval k reformam in zavrnil Keitine predloge o ustanovitvi vlade narodne enotnosti.

Vojaško vstajo je vodil polkovnik Malick Diaw, namestnik poveljnika baze Kati, ki so ga zasedli nezadovoljni vojaki, in general Zvok Camara. Število vojakov, ki so sodelovali v vstaji, sicer ni znano. Katijeva baza je bila tudi prizorišče državnega udara leta 2012, ki je v Maliju prevzel oblast s Keito.

Po zajetju oporišča približno 15 kilometrov od Bamaka so uporniške čete krenile na prestolnico, kjer so jih pozdravile navdušene množice, ki so zahtevale odstop Keite.

Vojaki so nato zasedli Keitovo rezidenco in aretirali njega in predsednika vlade. Aretirali so tudi sina Keita, predsednika skupščine ter zunanjega in finančnega ministra.

Obsojanja stavk iz tujine

Ko so postali upori, so Združeni narodi in Afriška unija pozvali k izpustitvi zajetih.

Regionalna organizacija Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS) je poročal, da so njegovi člani zaprli svoje meje z Malijem in ustavili finančne tokove v to državo. Majhni so bili tudi izključeni iz odločanja v organizaciji. V zadnjih mesecih ima prav ECOWAS posrednik med Keitovo vlado in opozicijskimi skupinami.

Zajetje predsednika je takoj obsodila nekdanja Francija kolonizatorka Malia. Mali je sicer ključna država za francoske sile, ki se borijo proti džihadističnim skupinam v regija.

Čez dan se bo Varnostni svet OZN sestal na temo dogodkov v Maliju.