Krožno ravnanje z gradbenimi odpadki na Hrvaškem: od surovine do odpadka in nazaj

ZAGREB, 16. november 2022 – Ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj in Svetovna banka sta danes predstavila rezultate dvoletnega projekta tehnične pomoči za prehod Hrvaške v krožno gospodarstvo (CE). Projekt je bil osredotočen na izboljšanje trajnostnega ravnanja z gradbenimi odpadki na Hrvaškem in je vodil do predloga akcijskega načrta za uvedbo načel krožnega gospodarstva v sektorju gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov.

Pristopi krožnega gospodarstva pri ravnanju s trdnimi odpadki Integracija koncepta CE v bodoči načrt ravnanja z odpadki Republike Hrvaške za obdobje 2023-2028. Hrvaška proizvede približno 6 milijonov ton odpadkov na leto, kar je v povprečju 1,5 tone na osebo na leto. Večina teh odpadkov prihaja iz gradbeništva in gospodinjstev. Trenutno sistem ravnanja z odpadki na Hrvaškem temelji predvsem na odlaganju odpadkov. Kljub nedavnemu napredku je 58 % komunalnih odpadkov, proizvedenih na Hrvaškem leta 2021, še vedno odpadlo na eno od 80 aktivnih odlagališč v državi.

»Ravnanje z odpadki, zbiranje in obdelava odpadkov je ključnega pomena za povečanje recikliranja na Hrvaškem in zmanjšanje negativnih vplivov odlagališč na zdravje ljudi in okolje,« je poudaril Mile Horvat, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo in trajnost. razvoj. »Ravnanje z odpadki je tesno povezano s trajnostno proizvodno politiko. Spodbujanje krožnega oblikovanja izdelkov, ki vključuje zmanjšano porabo, ponovno uporabo izdelkov in recikliranje, predstavlja poslovni model, ki preprečuje škodljive vplive izdelkov na okolje in krepi razširjeno odgovornost proizvajalca. trajnostna produktna politika bistveno zmanjša količino odpadkov.Pomembno je, da ko se odpadkom ne moremo izogniti, je treba povrniti njihovo ekonomsko vrednost in zmanjšati njihove škodljive vplive na okolje in podnebne spremembe.

»Sprejetje politik krožnega gospodarstva lahko pomaga odpraviti degradacijo okolja in pomanjkanje virov, ki jih povzroča netrajnostno pridobivanje naravnih virov, ter izboljšati ekonomsko varnost in vključenost,« je povedal Jehan Arulprakasam, vodja Svetovne banke za Hrvaško in Slovenijo. »Potrebne so ambiciozne reforme, da se spremeni način proizvodnje in porabe dobrin, in veseli nas, da je hrvaška vlada prepoznala pomen krožne transformacije svojega gospodarstva, in podpiramo njeno zavezanost k doseganju ciljev EU glede uporabe in nadzora sekundarnih surovin iz odpadkov. Uporaba odlagališča.”

READ  Slovenija prepoveduje večino plastike za enkratno uporabo v skladu z mandatom EU

Dvoletni projekt Ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj ter Svetovne banke je prispeval k oblikovanju političnih spodbud za manjšo porabo, intenzivnejšo uporabo izdelkov ter daljšo življenjsko dobo izdelkov in komponent. Ministrstvo je sektor gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov izbralo kot prednostno za razvoj v petletnem akcijskem načrtu krožnega gospodarstva 2023–2027 zaradi velikega materialnega in ogljičnega odtisa sektorja ter njegove socialno-ekonomske vrednosti. Odločitev, da se sprva osredotočimo na ta sektor, so spodbudili uničujoči potresi leta 2020 in s tem povezan porast gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov. Drugi sektorji, opredeljeni kot področja, ki bi lahko imela velike koristi od uporabe krožnih rešitev, so plastika, hrana in tekstil.

Predlagani akcijski načrt krožnega gospodarstva za ravnanje z gradbenimi odpadki zagotavlja načrt za zmanjšanje nastajanja odpadkov in doseganje cilja EU o 70-odstotni predelavi gradbenih odpadkov, vključno z recikliranjem in drugimi oblikami uporabe odpadkov. Poudarja tudi, da je treba okrepiti trge za sekundarne surovine in stranske proizvode, izboljšati zbiranje podatkov o gradbenih odpadkih, zmanjšati nezakonito odlaganje gradbenih odpadkov in povečati predelavo odpadkov. Načrt je bil razvit s sodelovanjem v posvetovanju s ključnimi deležniki, vključno z javnim sektorjem, podjetji, akademskimi krogi in civilno družbo.

Dogodek je povezal predstavnike Ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj, lokalne samouprave, gradbene industrije, civilne družbe ter mednarodne strokovnjake in strokovnjake Svetovne banke. Vsi so poudarili pomen reševanja problemov ravnanja z odpadki, s katerimi se soočajo lokalne skupnosti, kot je potreba po okrepitvi inšpekcijskih procesov in divjih odlagališč, ter izpostavili trenutne dobre prakse ločenega zbiranja odpadkov v mestih Prelog, Krk in Koprivnica. Izpostavili so investicije industrije v nove tehnologije predelave gradbenih odpadkov v reciklirane materiale.

READ  Slovenija je zdaj ena najbolj zelenih in vodnatih držav v Evropi in ima zgodovino bolezni, ki se prenašajo z vodo.

Poleg tehnične pomoči Hrvaški je na dogodku potekalo tudi prihajajoče poročilo Svetovne banke o izkušnjah Evrope pri spodbujanju politike krožnega gospodarstva, ki se osredotoča na štiri države članice EU: Bolgarijo, Hrvaško, Poljsko in Romunijo.

Mojca Andreja

Nagnjena je k apatiji. Nevidni raziskovalec. Vseživljenjski guru slanine. Potovalni odvisnik. Organizator. "

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Read also x