Upravno sodišče je odločitev informacijske pooblaščenke presenetljivo razveljavilo Mojca Prelesnikda javnost ne sme izvedeti vsebine sodbe o tem, kako so varali v kampanji mariborskega župana leta 2014 Andrej Fištravec. Organizator volilne kampanje Darko Berlič mariborsko okrožno sodišče ga je zaradi tega obsodilo na šest mesecev pogojne kazni. Ko sem jih prosil za sodbo, s katero bi predstavili, kakšne so bile diverzije v kampanji, so me zavrnili z obrazložitvijo, da javnost ne bi smela izvedeti za vsebino, ker morata varovati zasebnost Berliča in Fištravca, vsebina ni “v javni interes “, Berlič pa bi, če bi to postalo znano, lahko oškodovan v pritožbenem postopku.
Ko sem se pritožila, je tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik potrdila, da javnost ne bi smela izvedeti. V tožbi sem to vložil s pomočjo odvetniške pisarne Slavko Vesenjak pred dvema letoma sproženo upravno sodišče, ki ga vodi senat Damjan Gantar, je odločitev komisarja zdaj razveljavljena. Sodbo sem dobil včeraj. Mariborsko sodišče je moralo znova odločiti, ali naj ljudje izvedo za vsebino sodbe o tem, kako so varali med Fištravčevo volilno kampanjo.
Kako so se prevarali in skrivali
Celoten postopek proti Berliču (in posredno Fištravcu) je bil rezultat novinarskih razkritij. Da je s kampanjo Andreja Fištravca in stranke SD, ki jo je takrat vodil Dejan Židan, nekaj narobe, sem razkril po preverjanju poročil o porabi. Številke v poročilih Fištravca in SD se niso ujemale, inšpekcijski pregled pa je pokazal, da Fištravec šest mesecev po volitvah, ko so morali kandidati in stranke zapreti posebne račune, še ni plačal 30.835 evrov računov. SD ni plačala računov za 41.504 evra.
Fištravčevo osebje ni plačalo polovice vseh računov za kampanje. Delež SD je bil manjši. Za grafično ponazoritev so bili deleži neplačanih za kampanje leta 2014 pred lokalnimi volitvami naslednji:
Računsko sodišče je zaradi teh razkritij pregledalo županski del kampanje Fištravca, za katerega je bilo plačanih 15.966 evrov, 15.635 evrov pa ne. Revizorji na Fištravcu niso preverjali kampanje za mestni svet, kjer tudi računi niso bili plačani. Običajno lokalne kampanje sploh niso preverjene. Vendar se računsko sodišče ni odločilo za pregled poslovanja stranke SD, čeprav ni plačalo vseh stroškov lokalnih kampanj. Pravzaprav so SD drugi neplačani računi celo iz daljne preteklosti, ti niso bili poplačani niti letos, ko je predsednik odstopil Dejan Židan in vodstvo prepustite kongresu, ki bo čez dva tedna, podpredsedniku Tanji Fajon.
Letos so nam iz SD zagotovili, da so že plačevali račune teh starodavnih akcij:
Posledice revizije računskega sodišča Fištravčeve kampanje so bili kazenski postopki in pogojna obsodba Berliča na šest mesecev zapora. Sodišče je med drugim ugotovilo, da so bila plačila za oglase opravljena tudi popolnoma zunaj uradnega računa (neposredno na radijsko postajo) in da ta niso bila vključena v neplačane ali plačane stroške kampanje. Ko sem zaprosil za sodbo, je bila predsednica sodišča v Mariboru Alenka Zadravec Januarja 2018 je najprej poslal le izrek sodbe, a še vedno anonimiziran. Prikrila je imena obsojenega Darka Berliča in mariborskega župana Andreja Fištravca. Ljudje, če bi se tega lotili resno, ne bi smeli vedeti, komu sodijo na sodišču zaradi prevar pred kampanjo.
V Mariboru so bili proti prikrivanju
Ko sem jih prosil, naj mi pošljejo preostanek sodbe, torej obrazložitev odločitve, so me zavrnili. Odločanje, ker sem se pritoževal, je bilo preloženo na višjo raven. Mariborsko sodišče je Vrhovnemu sodišču celo predlagalo, naj se seznanim s celotno vsebino sodbe. Menili so, da je to v javnem interesu, ker je govoril o tem, da je organizator volilne kampanje javna oseba.
Toda Vrhovno sodišče je presodilo nasprotno, da to ni pomembna javna zadeva in da “razkritje obrazložitve kazenske sodbe nikakor ne bi prispevalo k javni razpravi o temah javnega pomena”. To je podpisal pooblaščenec za dostop do javnih informacij vrhovnega sodišča Razvajeni Resman, ki je tudi zatrdil, da s prikrivanjem vsebine sodbe javnosti zagotavljajo tudi pravično in nepristransko sojenje Berliču.
Zoper to odločitev, ki jo je potrdila informacijska pooblaščenka Prelesnikova, sem pred več kot dvema letoma sprožil spor na upravnem sodišču.
Odločitev upravnega sodišča tega meseca je presenetljiva. Odvetniki, ki mi pomagajo pri novinarskem delu, so me opozorili, da bo težko dobiti spor na upravnem sodišču, ker so tam naklonjeni novostim, kot je pravica javnosti do obveščenosti. Tožbe pa niso poceni. Več o dilemah in kdo je finančno pomagal, lahko preberete tukaj.
Vendar tudi sodba o razveljavitvi zavrnitve ne pomeni nujno, da bo javnost imela pravico vedeti o vsebini pravnomočne sodbe o obvozih v Fištravčevi kampanji.
Sodba upravnega sodišča je v celoti naslednja:
Upravno sodišče je odločilo, da bo moralo sodišče v Mariboru pri odločanju, ali bo javnost lahko izvedela za vsebino sodbe, ukrepati v drugem poskusu po Zakonu o kazenskem postopku, ne po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, po katerem vsi spori so se doslej odvijali. .
Je to korak naprej ali še bolj nazaj?
Zaradi te “nove prakse”, ki so jo na sodiščih uvedli letos, je včeraj protestiralo Združenje novinarjev, ki meni, da je takšno ravnanje “presenetljivo nova praksa zavračanja dostopa do informacij javnega značaja v pravosodnem sistemu”.
Po navedbah Združenja novinarjev se te nove prakse v sodstvu (in na tožilstvu) držijo od maja 2020, ko je vrhovno sodišče izdalo “prelomno sodbo”, v kateri je odločilo, da imajo dostop do tožilcev in sodišč samo upravičenci do zakona datotek. ki določajo to področje, novinarji in javnost, ki so na podlagi zahteve za informacije javne narave pridobili informacije o vseh postopkih, izvedenih na tožilstvih in sodiščih, po tem zakonu nimajo več pravne podlage za dostop.
Združenje novinarjev meni, da bo zdaj še težje pridobivati informacije o dogajanju na sodiščih in tožilstvih.
Kot kaže primer prikrivanja sodbe o obvozih Fištravčeve kampanje, je sedanja uredba dostop do informacij onemogočila, kot je mogoče, in jih je težko močno zmanjšati.
