Kohezijska politika EU: 3,26 milijarde evrov za gospodarsko konkurenčnost Slovenije, digitalno preobrazbo in podnebne cilje – Regionalna politika

Ta sredstva EU pomagajo pri odpravljanju regionalnih razlik v državi z inovativnostjo in konkurenčnostjo, omogočajo digitalno preobrazbo gospodarstva, vlagajo v socialno vključenost, usposabljanje in zaposlovanje ter pomagajo državi pri doseganju ciljev glede podnebja in biotske raznovrstnosti.

Boj proti podnebnim spremembam in podpora zelenemu gospodarstvu

Slovenija bo v okviru Evropskega sklada za regionalni in razvoj (ESRR) vložila 806 milijonov evrov za bolj zelen, nizkoogljičen prehod na neto ničogljično in prožno gospodarstvo. Sklad bo prispeval k razogljičenju države in razvoju obnovljivih virov energije. Predvsem se bo vlagalo v izboljšanje zmogljivosti sončne in vetrne energije ter energetske učinkovitosti stavb.

Sredstva EU bodo zmanjšala tveganja podnebnih sprememb, spodbujala krožno gospodarstvo v podjetjih, zagotovila učinkovito gospodarjenje z vodnimi viri ter varovala okolje in biotsko raznovrstnost.

249 milijonov evrov iz Sklada za pravičen prehod (JTF) bo spodbujalo pravičen energetski prehod s podporo prehodu Savinjsko-Šaleške regije s premoga do leta 2033 in sanacijo Zasavja. JTF se bo posebej osredotočil na krepitev možnosti usposabljanja in zaposlovanja, prispevanje k diverzifikaciji in odpornosti lokalnega gospodarstva ter oživitev degradiranih območij.

Krepitev gospodarske konkurenčnosti in zmanjšanje regionalnih razlik

V okviru ESRR bo 727 milijonov evrov vloženih v raziskave in inovacije za poslovni sektor, ustvarjanje ugodnih pogojev za podjetja in spodbujanje digitalne preobrazbe gospodarstva.

Več kot 511 milijonov evrov iz ESRR in Kohezijskega sklada bo podprlo trajnostno in inteligentno mobilnost ter odpravilo pomanjkljivosti javnega potniškega prometa, zlasti posodobitev in izboljšanje slovenskega železniškega omrežja.

Socialna vključenost, zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje

769 milijonov evrov iz Evropskega socialnega sklada Plus (ESS+) ​​in ESRR bo pomagalo pri soočanju z izzivi dolgotrajne brezposelnosti in starajočega se prebivalstva z vlaganjem v spretnosti in vseživljenjsko učenje ter izboljšanjem delovnega okolja in pogojev starejših delavcev z usposabljanjem. Menjava delodajalca in delovnega mesta.

READ  Proračunski stroški bi morali biti zelo veliki

Za aktivne in zdrave starejše bo Slovenija del sredstev ESS+ intenzivneje vlagala v svoj sistem dolgotrajne oskrbe. Življenje v skupnosti bo podprto z naložbami v socialne in skupnostne storitve, z zaposlovanjem in usposabljanjem novih kadrov ter s sodobnimi izobraževalnimi programi. Slovenija bo enakovredno vlagala v zdravstvene in duševne storitve, ki so pomembne za blaginjo družbe.

Denar iz ESS+ bo prav tako pomagal zmanjšati tveganje socialne izključenosti in revščine za ranljive skupine. Na primer, mladi s posebnimi potrebami bodo prejeli podporo za dostop do izobraževanja in trga dela. Poleg tega bo 29,4 milijona evrov namenjenih nakupu prehranskih paketov za zapostavljene skupine, ki jim grozi revščina.

Trajnostni ribolov in ribogojstvo

23,9 milijona evrov iz Evropskega sklada za morje, ribištvo in akvakulturo (EMFAF) bo namenjenih naložbam v trajnostno ribištvo in ribogojstvo, ohranjanje morske biotske raznovrstnosti in zaščito morskih ekosistemov v Jadranskem morju.

Financiranje bo podprlo tudi razvoj ribiških lokalnih akcijskih skupin, ki prispevajo k proizvodnji ter ključnim lokalnim ribiškim in ribogojnim skupnostim v Sloveniji.

Člani kolegija so rekli:

Komisarka za konsolidacijo in reforme Eliza Ferreirarekel: »S temi naložbami integracijske politike bo Slovenija lahko nadaljevala trajnostno gospodarsko rast in premagovala izzive na področju inovativnosti in konkurenčnosti. Veseli me, da bo pomemben del sredstev vložen v razvoj digitalnega gospodarstva in boj proti podnebnim spremembam, izboljšati kakovost življenja in nikogar ne pustiti ob strani.

Komisar za zaposlovanje in socialne pravice Nicholas Schmidtdodano: »Pozdravljam namero Slovenije, da vlaga v dolgotrajno oskrbo in zdravstvo. Prejšnji teden je Komisija predstavila svojo evropsko strategijo oskrbe, ki poudarja pomen temeljite prenove naših sistemov oskrbe, da bi zagotovili njihovo dostopnost, ceno in kakovost. Zelo spodbudno je, da se Slovenija še naprej osredotoča na povečevanje zaposlenosti, vseživljenjsko učenje in zmanjševanje revščine, kar odraža tri glavne cilje Evropskega akcijskega načrta za socialne pravice.

Komisar za okolje, morje in ribištvo, Deviški otoki Cinqueviciusrekel: “Evropsko modro gospodarstvo ustvarja oprijemljive priložnosti za obalne skupnosti in igra ključno vlogo pri razogljičenju našega gospodarstva. Ta sporazum o partnerstvu bo Sloveniji pomagal pri nadaljnjem razvoju nizkoogljičnih, odpornih, trajnostnih in inovativnih sektorjev ribištva in ribogojstva ter podpiral zeleno in digitalno preobrazbo modro gospodarstvo v Sloveniji Ljudje, Sklad bo prispeval tudi k trajnostni rabi in ohranjanju morskih virov in biotske raznovrstnosti v korist narave in gospodarstva.

Ozadje

READ  Gospodarstvo CESEE naj bi se leta 2021 povečalo za 3,8%

V okviru kohezijske politike in v sodelovanju s Komisijo vsaka država članica pripravi Partnerski sporazum, strateški dokument za programiranje naložb iz skladov skupne politike ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada – Sklada za pravičen prehod in EMFAF. Finančna struktura.

Sporazumi o partnerstvu se osredotočajo na prednostne naloge EU ter določajo strateške in naložbene prednostne naloge, ki jih opredeli vsaka država članica. Predstavljajo seznam nacionalnih in regionalnih programov, prilagojenih potrebam države za izvajanje investicij na terenu, vključno z letnimi dodelitvami sredstev za vsak program.

Pridružitveni sporazum s Slovenijo je bil sprejet že dvajsetič, sledile so Grčija, Nemčija, Avstrija, Češka, Litva, Finska, Danska, Francija, Švedska, Nizozemska, Poljska, Bolgarija, Ciper, Portugalska, Estonija, Slovaška in Italija. in Hrvaška.

Več informacij

Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 & NextGenerationEU

Vprašanja in odgovori o zakonodajnem svežnju kohezijske politike EU za obdobje 2021–2027

Razčlenitev dodeljenih sredstev kohezijske politike po državah članicah

Sporazumi o partnerstvu 2021–2027

Integracijska odprta podatkovna platforma

Kohezivno

Mojca Andreja

Nagnjena je k apatiji. Nevidni raziskovalec. Vseživljenjski guru slanine. Potovalni odvisnik. Organizator. "

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Read also x