Zveza potrošnikov Slovenije je testirala 11 vzorcev skute različnih znamk in blagovnih znamk ter preizkusila, kako se razlikujejo kemijske, mikrobiološke in senzorične lastnosti predpakiranega skuta. Preizkušeni izdelki – od 2,78 do 5,37 evra na kilogram skute – presegajo izdelke slovenskega porekla, vendar ti podatki ne zagotavljajo, da je osnovna surovina, mleko, tudi slovensko. V testu boste odšteli 3,78 dolarja za kilogram najboljšega skuta in ga odložili, 5,37 dolarja za blagovno znamko pa boste odšteli za kilogram finalistov.

Katere so slabosti?

Rezultati kažejo, da imajo slovenski potrošniki na eni strani veliko dobre skute, na drugi pa tudi slabosti. V okviru testov so ugotovili, da štirje izdelki ne izpolnjujejo higienskih zahtev (povečanje vsebnosti kvasa in en izdelek tudi vsebnost E. coli). Največje razlike med izdelki so bile pri oceni senzoričnih lastnosti.

Vir beljakovin

Skuta je fermentiran mlečni izdelek iz skupine svežih sirov, ki niso dozoreli. Skuta je zaradi večje vsebnosti vlage in bogate hranilne sestave hitro pokvarljiv prehrambeni proizvod, ne da bi pri tem spoštovala higienska pravila in ravnanje z izdelkom. S testom smo preverili kemijske parametre (vsebnost maščobe, vsebnost suhe snovi), izvedli določene mikrobiološke teste (vsebnost mlečne kisline, E. coli, stafilokoki, pozitivni na koagualaze, plesni in kvasovke) ter testirali senzorično kakovost. Ocenjujejo, da bi lahko vsi pregledani izdelki vsebovali prehransko trditev o “visoki vsebnosti beljakovin”, saj predstavljajo več kot 20 odstotkov energijske vrednosti izdelka. Skuto uvrščamo med beljakovinsko hrano in so zaradi dobre aminokislinske sestave tudi primeren nadomestek mesa v prehrani. Vsebnost beljakovin v testirani skuti se giblje od 9,7 do 14 gramov na 100 gramov izdelka ali 26 do 69 odstotkov celotne energijske vrednosti izdelka.