7. marec 2023

Matteo Falagiarda, Christine Gartner, Ivan Mužić^[1] in Andreja Pufnik^[2]

Medtem ko evro Hrvaški in njenemu gospodarstvu prinaša očitne koristi, so nekateri potrošniki izrazili zaskrbljenost zaradi možnih dodatnih zvišanj cen po prehodu z nacionalne valute na evro. Ti strahovi imajo v območju evra dolgo zgodovino. Mediji in del javnosti pogosto sumijo, da ponudniki storitev, predvsem gostinski lokali, izkoriščajo menjalnico za prevelik dvig cen. Od uvedbe evrskih bankovcev in kovancev leta 2002 je v številnih državah potekala razprava o cenovnih učinkih pretvorbe v evro. Nemški jezik je skoval besedo za ta zaznani učinek: “Teuro” (iz “teuer”, kar v nemščini pomeni “drago”). Kakšna je slika Hrvaške dva meseca po prevzemu evra? Skratka, v storitvenem sektorju obstaja blag učinek na cene, vendar ni splošnih dokazov o obsežnem neobičajnem učinku na cene poleg trenutnega trenda inflacije.

Toda stopimo korak nazaj: zvišanje cen, povezano z uvedbo evra, je lahko posledica fiksnih stroškov, povezanih s prehodom, praks, ki zaokrožujejo na privlačne ravni cen, pa tudi nepoštenega cenovnega ravnanja podjetij zaradi pomanjkanja preglednosti cen. . Konkurenca na nekaterih področjih.^[3] Hrvaška je v primerjavi s prejšnjimi tranzicijami poseben primer: gre za prvo tranzicijo v hiperinflacijskem okolju v območju evra. To podjetjem olajša zaračunavanje več, kot je upravičeno zaradi povečanja stroškov ali povečanja povpraševanja. Čeprav so hrvaške oblasti izvedle vrsto ukrepov, da bi se izognile neupravičenemu dvigu cen, je treba relativno dolgo prikazovati dvojne cene, po tranziciji pa poročajo o nenavadnih dvigih cen, zlasti v storitvenem sektorju.^[4] Toda na splošno se zdi, da je bil vpliv na potrošniške cene in cenovno razpoloženje na Hrvaškem, ki je nad splošnim trendom inflacije, doslej omejen.

Vpliv spremembe cene

Če pogledamo natančneje, harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP) za januar in februar 2023 kaže, da je inflacija na Hrvaškem nadaljevala zmerno gibanje na letni ravni in se je z 12,7 % decembra 2022 znižala na 12,5 % januarja 2023 in 11,7 % v januarju 2023. februar 2023. Mesečna inflacija je januarja 2023 znašala 0,3 %, kar je nižje kot v nekaterih drugih državah evroobmočja. Zvišale so se predvsem cene hrane in storitev, medtem ko so se cene energentov in neenergetskega industrijskega blaga glede na december 2022 znižale. Ker nekatere komponente HICP kažejo izrazito sezonskost, smo podatke mesečno primerjali s tistimi, zabeleženimi januarja 2023. Prepoznati nenavadna odstopanja od zgodovinskega vzorca januarja v zadnjih desetih letih. Ugotovili smo, da je bila mesečna stopnja rasti cen storitev v januarju 2023 neobičajno visoka glede na lanske januarske odčitke. (Slika 1, leva plošča). Nasprotno pa so bila medmesečna zvišanja cen drugih komponent v skladu s preteklimi vzorci. Zlasti v storitvenem sektorju so se najbolj podražile bari, restavracije, frizerji ter zdravstvene in zobozdravstvene storitve. Februarja 2023 je mesečna rast hrvaškega HICP znašala 0,2 %, kar je bila najnižja rast med državami evroobmočja. Poleg tega so vse komponente HICP, vključno s storitvami, pokazale medmesečno rast v skladu s preteklimi predpisi (graf 1, desna plošča).

V primerjavi z obdobjem 2013–2022 so podatki HICP za januar 2023 izhajali iz ozadja močnejše dinamike inflacije. Za nadzor različnih scenarijev inflacije smo izračunali razliko med mesečnimi spremembami cen v januarju leta. D in mesečno povprečje v zadnjih šestih mesecih (julij-december) leta t-1. Tako so cene storitev, zabeležene na Hrvaškem v januarju 2023, blizu visokega razpona, vendar še vedno znotraj zgodovinskega razpona in zato izgledajo nizke. Gledano s tega zornega kota se zdi, da je neobičajno povečanje, opaženo januarja 2023, delno povezano z obstoječimi inflacijskimi pritiski.^[5]

Da bi upoštevali učinek prehoda na evro, smo predpostavili hipotetično mesečno stopnjo rasti storitev HICP v januarju 2023, ki ustreza povprečju obdobja 2013–2022. Letna osnovna inflacija na Hrvaškem naj bi bila po tej predhodni analizi za 0,4 odstotka nižja od dejanske. V okolju, kjer je osnovna inflacija višja kot v prejšnjih letih, ta predhodna ocena predstavlja zgornjo mejo cenovnega vpliva prehoda na evro in je skladna s prejšnjimi študijami prehoda na evro. Tako kot v drugih državah je bil učinek prehoda z nacionalne valute na evro na inflacijo življenjskih potrebščin na splošno blag, enkraten in osredotočen na storitveni sektor,^[6] Zanj je značilna relativno nizka stopnja konkurence, ki je posledica raznolikosti ponujenih izdelkov in lokalne razsežnosti.^[7]

Analiza na podlagi mikro podatkov velikih hrvaških trgovcev je pokazala, da se cene približno 65 odstotkov izdelkov po prehodu na evro niso spremenile. To je povzročilo močno zmanjšanje deleža tako imenovanih atraktivnih cen, cen, za katere prodajalci menijo, da bodo pritegnile potrošnike (graf 2). Preostalih 35 % izdelkov je ob prehodu na evro doživelo spremembe cen, pomemben delež izdelkov (približno 25 %) je pokazal znižanje cen, le 10 % pa zvišanje. Ti dokazi so, da so trgovske verige spoštovale zakonsko določena pravila zaokroževanja, ki zahtevajo pretvorbo cen z uporabo celotnega zneska menjalnega razmerja in zaokroževanjem na najbližji cent. V prihodnje bodo trgovci postopoma postavljali svoje cene na nove privlačne ravni, kot je dokumentirano po prejšnjih spremembah evra.^[8] Vendar pa lahko v ozadju visoke inflacije te spremembe nastanejo kot del rednih sprememb cen – morda v povezavi z višjimi stroški – brez dodatnega »nepotrebnega« vpliva na inflacijo. Poleg tega bosta tržna konkurenca in obveznost prikazovanja dvojnih cen do konca leta 2023 vodila trgovce k prilagoditvi cen na skoraj privlačne ravni, ki pa niso nujno višje.^[9]

Med prejšnjimi prehodi na evro so potrošniki pogosto zaznavali inflacijo kot povišano, kar se je bistveno razlikovalo od rasti izmerjene in pričakovane inflacije. Zaznavanje naraščajočih cen spodbujajo navada potrošnikov, da vztrajajo pri izboljšanju cen za pogosto kupljeno blago in storitve, nepoznavanje nove valute in naraščajoče cene v medijih. Ta vrzel v dojemanju je le začasen pojav, ki se v preteklosti ni prelil v razvoj realne potrošnje, oblikovanja plač ali inflacijskih pričakovanj.^[10] Na Hrvaškem se je inflacija januarja umirila in februarja 2023 stabilizirala, skladno z umirjanjem inflacije po HICP (graf 3).^[11] Obenem potrošniki pričakujejo precejšnje znižanje inflacije izpred 12 mesecev, kar potrjuje, da so inflacijska pričakovanja stabilna in nanje sprememba ne vpliva. Ti prvi dokazi kažejo, da se na Hrvaškem še ni pojavila vrzel v dojemanju.^[12]

Če povzamemo, smo pokazali, da je bil vpliv prehoda na evro na cene življenjskih potrebščin na Hrvaškem doslej razmeroma majhen in v enakem obsegu, kot so ga opazili po prejšnjih prehodih, tudi po zahtevnejšem inflacijskem okolju. Prejeti podatki bodo omogočili natančnejšo oceno cenovnega učinka, povezanega s spremembo, vključno z njenimi distribucijskimi vidiki. Nujno je stalno spremljanje. Hrvaška izkušnja je pomembna lekcija za druge države članice EU pri prevzemu evra, saj potrjuje, da so gospodarski stroški, ki izhajajo iz vpliva prehoda na inflacijo, omejeni in enotni.^[13]

Naročite se na blog ECB