Zamisel, da bi Slovenija svojo oskrbo z energijo diverzificirala prek terminala za oskrbo z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP) ob obali, so predlagali visoki uradniki, kot je premier Janez Janša, in je naletela na ostro nasprotovanje lokalnih skupnosti in okoljskih aktivistov.
Tako Janša kot minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, katerega resor vključuje energetiko, sta namigovala, da je LNG terminal nujen glede na trenutno energetsko krizo in rusko invazijo na Ukrajino.
»Hvala bogu so ga zgradili sosedje na Krku. Potrebujemo ga čim prej nekje na naši plaži, «je dejal Jhansi v televizijskem intervjuju ta teden.
“Ustvarjanje terminala za UZP bi moralo biti prednostna naloga,” je dodal Verdowek na Twitterju.
Lokalne skupnosti ob obali, kjer je velik del gospodarstva zunaj edinega pristanišča v državi, Copper, osredotočen na turizem, so nakazale nasprotovanje projektu.
»Enako zgodbo moramo ponoviti vsakih deset let […] Nočemo plinskega terminala na našem območju, nimamo ga,« je v sredo (2. marca) dejal župan Copernicus Aleš Bron in se skliceval na množično gibanje, ki je uničilo načrte za terminal za UZP čez Tržaški zaliv. V Italiji.
Proti terminalom za utekočinjen zemeljski plin se je takrat izrekala mednarodna okoljska nevladna organizacija Albe Adria Green, ki je obljubila, da bo storila vse, da se takšen terminal ne bi zgradil v plitvem severnem Jadranu.
Tak terminal strateško ne bi rešil nobenega problema, meni Franci Malečkar, ključni član organizacije. “Gre za diverzifikacijo, kaj pa diverzificiramo med ruskim in ruskim? Alžirski plin je v ruski lasti, je v Cospromu,” je dejal.
(Sebastien R. Masek | sta.si)