Z objavljenim razpisom za pomoč gostinstvu in turizmu ni veliko nasmehov, nasmejev je veliko manj, ko ugotovite, kako malo podjetij sploh izpolnjuje pogoje. Tako je svoj zapis začel direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber, ki je ministrstvu za gospodarstvo predlagal učinkovite ukrepe od začetka epidemije. Je vse res prilagojeno velikim podjetjem? Ali bodo mala in mikro podjetja prisiljena zapreti? Bo kdo prisluhnil njihovim predlogom za obstoj?
Se hudič res skriva v podrobnostih? Na dan, ko je vlada podaljšala epidemijo za dodatnih 30 dni, so se številni lastniki podjetij in turizma, ki jih je prizadela koronska kriza, že veselili težko pričakovane in obljubili državno pomoč za sofinanciranje njihovih operativnih stroškov. To bi moral biti srečen dan za več kot 8000 podjetij, od tega več kot polovico mikro podjetij, ki skupaj zaposlujejo 44 000 ljudi in ustvarijo dve milijardi in pol prihodkov.
A nasmehov ni toliko, nasmejev je veliko manj, ko ugotovite, kako malo podjetij sploh izpolnjuje pogoje za prijavo na SPIRITO, javno agencijo za spodbujanje podjetništva. In da jih srečujejo velika podjetja, mala in mikro podjetja, ki se še bolj borijo za preživetje, skoraj pa ne. Tako je direktor Turizma Kranjska Gora začel svoj zapisBlaž Veber, ki ministrstvu za gospodarstvo že od začetka epidemije predlaga učinkovite ukrepe.
“Turistična industrija je razpis pričakovala že marca. Je prvi v nizu razpisov, ki so obravnavali tudi stroške, ki temeljijo na obratovalnih stroških. In ko smo ga videli, je bilo razočaranje toliko večje, ker jasno kaže, da veliko število podjetij, ki so se ga veselila, od tega ne bo imelo tako rekoč nič, “je pojasnil v oddaji 24UR ZVEČER.
Po njegovih besedah je več dejavnikov, ki so sporni. “Vsekakor je bil kriterij štirih zaposlenih za nas, ki se ukvarjamo s turizmom, skrajno nedopusten. Štirje sezonski turistični uslužbenci pomenijo vsaj 10 do 12 zaposlenih v takih podjetjih. Izračunali smo tudi, da bi bilo primerno podjetje, ki bi dejansko lahko črpalo teh 10.000 EUR največjih sredstev, podjetje, ki ustvari 140.000 EUR. Tu že ni bilo logike. Druga stvar je, da so v razpisu navedene dejavnosti izjemno zmanjšane. Manjkajo ključne dejavnosti, ki dodajo nekaj vrednosti naši ponudbi v turističnih destinacijah – to so lokali, slaščičarne, dejavnosti, na katerih se gradi strategija slovenskega turizma, butiki itd. Ko smo sešteli vse te ukrepe, smo prišli do številnih to je določilo tudi ministrstvo oz. Državni sekretar – 1.000, morda 1.300 od skoraj 9.000 podjetij. Razpis je bil namenjen oz. 10 odstotkov podjetij bo lahko od njega pričakovalo financiranje. ”
Weber pravi, da je bil razpis namenjen mikro podjetjem ter malim in srednje velikim podjetjem, a na koncu so prav ta podjetja odpadla. “Iz razpisa je razvidno, da bo večina podjetij, ki bodo upravičena do sredstev, ustvarila 80% delovne sile ali 84% prihodkov. V tem primeru lahko rečem, da ne bodo zadovoljni niti mali podjetniki, ki bodo propadli, niti veliki, ki ne bodo imeli koristi od teh sredstev za preživetje podjetja in zagotavljanje boljše likvidnosti. ”
Ali bodo mala družinska podjetja kljub razpisu še naprej umirala na obroke? “Seveda. Obstaja še en, večji problem. Podjetja se zadolžujejo v upanju na ukrepe, ki jih je obljubila država. Zgodb je veliko, podobnih primerov je veliko, zato sem vztrajen in jasno sem povedal, da moramo jasno in glasno povedati, kaj, kako in koliko bomo podprli. Podjetja se težko odločijo zapreti podjetja, ki zagotavljajo delovna mesta. Podjetja so otroci za podjetnike, ki jih ne bodo kar zapustili. Če pa bodo morali, bodo. ”
Kljub temu Weber pravi, da je nekako pomirjen, da je od ministra in državne sekretarke dobil občutek, da se problema zavedajo. “Menim, da ta težava ni bila obravnavana od PK1 do PK5, obravnavala jo bo PK6, in verjamem, da si bodo zelo prizadevali, da bi PK7 zagotovili sredstva, potrebna za vzdrževanje podjetij. Ne moremo pričakovati, da se bodo podjetja rešila sama ali da jih bodo rešile občine, čeprav bi nekateri to želeli. Mislim, da mora podjetja v tem primeru rešiti država, “ je sklenil.