Fedov prijatelj Wall Streeta in tudi kriptovalut


Izrazito ohlapna monetarna politika centralnih bank je glavni razlog, da vlagatelji na delniških trgih niso pozorni na zelo negotove gospodarske razmere in da indeksi neumorno pridobivajo in postavljajo rekorde. V zadnjem tednu so Dow Jones, S&P 500 in Nasdaq zrasli še za tri odstotke. Foto: Reuters

Guverner ameriške centralne banke Jerome Powell je poudaril, da bo Fed omogočil dvig inflacije nad dva odstotka, da bo gospodarstvo lahko ustvarilo čim več delovnih mest. Tudi vsi preostali 16 uradnikov Fed se strinjajo z novo politiko, kar hkrati pomeni, da bo Fed manj naklonjen zvišanju obrestnih mer, saj bo brezposelnost začela padati. To je scenarij, ki ne ustreza le posojilojemalcem (mimogrede, obrestna mera Euribor je rekordno nizka), temveč tudi delniškim trgom, saj bodo podjetja lažje odplačevala posojila po ničelnih obrestnih merah, vlagatelji pa bodo drznejši tvegane naložbe. Indeks S&P 500 v New Yorku se je šesti dan zapored končal rekordno visoko, predvsem na podlagi izvrstnih zalog tehnoloških zalog, in le potrdil, da gre za bikovski trend. Tudi elitni Dow Jones je zdaj višji kot na začetku leta.

Osupljiva rast ameriških tehnoloških zalog
Prevlada ameriškega tehnološkega sektorja postaja vse bolj očitna. Presenetljivo je, da je s tržno kapitalizacijo 9,1 bilijona dolarjev že zdaj vreden več kot celotna evropska borza, ki (vključno z londonsko in züriško borzo) po ocenah Bank of America znaša 8,9 bilijona dolarjev. Leta 2007 je bila vrednost celotnega evropskega trga štirikrat višja od ameriškega tehnološkega sektorja. Pet največjih podjetij – Apple, Microsoft, Alphabet, Amazon in Facebook – že predstavlja več kot 20% indeksa S&P 500. Appleova tržna vrednost je ta mesec presegla dva bilijona dolarjev, cena delnic Amazona pa je kar 20-krat višja kot pred desetimi leti. Newyorški S&P 500 je od začetka leta 2010 poskočil za skoraj 200 odstotkov, medtem ko je vseevropski Euro Stoxx 50 v tem obdobju poskočil le za 13 odstotkov.


Vrednost nafte Brent znaša 45 dolarjev za 159-litrski sod.  Strah, da bi orkan Laura povzročil več škode v Mehiškem zalivu, se ni uresničil, naftne družbe pa so spet začele s proizvodnjo.  Foto: Reuters
Vrednost nafte Brent znaša 45 dolarjev za 159-litrski sod. Strah, da bi orkan Laura povzročil več škode v Mehiškem zalivu, se ni uresničil, naftne družbe pa so spet začele s proizvodnjo. Foto: Reuters

Začetek konca fiatvalut?
Fedov novi pristop, ki ne slepo napoveduje zvišanja obrestnih mer, je konec tedna obremenil dolar. Evro je moral v petek sredi dneva znova plačati več kot 1,19 dolarja, blizu dveletnega vrhunca. Omenimo še japonski jen, ki je po novici o odstopu premierja Shinza Abeja in s tem morebitnem koncu tako imenovane abenomike začel občutno pridobivati. Nov zagon so dobile tudi kriptovalute. Powell je prijatelj bitcoina, pravijo strokovnjaki, nekateri celo pravijo, da nova paradigma Feda označuje začetek konca fiatdenarja. Nekatera podjetja že vsaj delno premikajo svoje denarne rezerve v kriptovalute. Najbolj bikovsko usmerjeni analitiki – seveda jih je treba vzeti z veliko rezerve – napovedujejo divjo rast bitcoinov, tudi do 500.000 ameriških dolarjev.

Dow Jones (New York) 28.653 točk (+ 2,6%)
S&P 500 (New York) 3.508 točk (+ 3,3%)
Nasdaq (New York) 11.695 točk (+ 3,4%)
DAX30 (Frankfurt) 13.033 točk (+ 2,1%)
Nikkei (Tokio) 22.882 točk (-0,2%)
SBITOP (Ljubljana) 841 točk (-1,7%)
10-letne slovenske obveznice zahtevana donosnost: -0,09%
10-letne ameriške obveznice zahtevana donosnost: + 0,73%
EUR / USD 1,1904 (+0,9%)
EUR / CHF 1,0760 (+0,1%)
bitcoin

11.450 USD (-0,9%)

nafta brent 45,02 USD (+2,0%)
zlato

1.963 USD (+1,1%)

evribor (šest mesecev) -0,444%

Delnice Telekoma in Krke je obremenil SBITOP
Na Ljubljanski borzi prejšnji teden ni bilo pozitivnih gibanj. Indeks SBITOP je izgubil 1,7 odstotka. Delnice Telekoma so se pocenile za 4,6 odstotka na 46 evrov, delnice Krke pa za več kot štiri odstotke, na 84,20 evra. Njihov menjalni tečaj se je tako vrnil tam, kjer je bil 21. julija, dan po presečnem datumu za izplačilo dividende v višini 4,25 evra bruto. Domači modri čipi so kar dobro prestali zahtevno prvo polovico leta. Zaslužek v prvi ponudbi je bil v povprečju le sedem odstotkov nižji. Pandemija je najslabše vplivala na poslovanje Petrola. Na ravni skupine so bili prihodki od prodaje v prvi polovici leta za 28 odstotkov nižji in so dosegli 1,5 milijarde evrov. Čisti dobiček je bil pri 20,6 milijona evrov nižji za 49 odstotkov. Cena delnice je tedensko padla za 2,6 odstotka, na 304 evrov.

READ  Slovenija podpisala zgodovinski razvojni sporazum

Marija Ana

Amaterski kavni evangelist. Certificirani pionir piva. Navdušeno skromen navdušenec pop kulture.

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Read also x