Če jih ne morete vzeti, jih dobite nazaj
Vsaka evropska država, ki se spoštuje, potrebuje javno oddajo. Torej, potem ko se je Slovenija leta 1991 odcepila od Jugoslavije, je izdala ukaz Radioteleviziji Slovenije (RTV-SLO), naj poroča samostojno, za razliko od vladnih kampanj, ki so bile poslane po novicah v komunizmu. Pravzaprav se je RTV-SLO izkazala za zelo neodvisno od sedanjega slovenskega premierja Jana Janše. Že več kot eno leto pometa novinarje mreže na družbenih omrežjih. Vaux je gospoda Janšo imenoval “maršal Tvito”, ker je podpiral dolgoletnega diktatorja Jugoslavije Josepha Tita. Njegova vlada je zavrnila plačilo proračuna RTV-SLO in želi sprejeti nov zakon o medijih, ki bi olajšal nadzor.
NOS, nizozemska nacionalna radiotelevizija, ima svoje korenine tudi v odzivu na diktatorsko propagando nacističnih okupatorjev med drugo svetovno vojno. NOS je neodvisen odbor in ima zagotovljen večletni proračun. Toda v zadnjem času so se zastraševale tudi nizozemske javne radiotelevizije. Med poročanjem o protestih in operacijah vlade 19 so bili fizični napadi na novinarje. Oktobra je NOS s satelitskih dostavnikov odstranil svoj logotip, potem ko so bili večkrat nadlegovani v prometu.
Problemi v Sloveniji in na Nizozemskem vse bolj prizadenejo javne radiotelevizijske postaje po Evropi. V nekaterih državah, kot sta Madžarska in Poljska, jih liberalne vlade spremenijo v ustnike vladajoče stranke. V Nemčiji, na Švedskem itd. Populistična gibanja inštituciji očitajo pristranskost v korist establišmenta in levice. Tako kot britanski BBC (ki se zdaj sooča z lastnimi političnimi pritiski) so bili tudi evropski javni mediji ustanovljeni, da bi sidrali demokracijo z objektivnim poročanjem državljanom. Toda v dobi polarizacije in napačnih informacij je to vse težje storiti.
Po prihodu Vladimirja Putina na oblast leta 1999 je Rusija spremenila svobodo javnih radiotelevizij. Sredi 2000-ih so ruske informativne oddaje določale dnevni red sestankov pod vodstvom vlade. Ko je Victor Urban leta 2010 osvojil oblast na Madžarskem, je sprejel Putinov zemljevid in državno medijsko družbo MTVA spremenil v propagandno organizacijo. Skupina je bila nesramno prestrukturirana kot lupinsko podjetje in jo izvzela iz zakona, ki ureja javne medije. Med volitvami v Evropski parlament leta 2019 so uredniki MTVA novinarjem svetovali v podporo stranki gospoda Orbana Fidesz.
Poljska stranka Pravo in pravičnost (PIS) je sledila zgledu gospoda Orbana, ko je leta 2015 dobila oblast. Kmalu je TVB preoblikoval v poteg za javno televizijsko omrežje. Mreža je vodila kampanjo proti gejevskim pravicam in demonizirala opozicijskega župana Gdanskina. Potem ko ga je leta 2019 militant umoril, je sodišče DVP naložilo plačilo odškodnine, ki pa je ni izpolnila.
Če pritisk javnih medijev v vzhodni Evropi izvira iz vlade, v zahodni Evropi izvira iz antipopulizma. Med priseljensko krizo v Nemčiji leta 2016 so protestniki proti priseljencem začeli napadati velike javne radiotelevizijske postaje ZDF in ARD. Lažna revija (“False Magazine”), nacistični izraz obrekovanje. Peter Frey, glavni urednik ZDF, pravi, da je takšna očitna sovražnost upadla, novinarji pa niso zaskrbljeni zaradi svoje varnosti na demonstracijah. Toda dojemanje, da so javni mediji levi, temelji na konzervativnih območjih, zlasti na nekdanjem komunističnem vzhodu.
Največje tveganje je lahko za finance izdajateljev televizijskih programov. Večina proračunov ZDF in ARD prihaja iz ene vrstice, ki jo je treba posodobiti vsaka štiri leta. Toda vse države v Nemčiji so morale podpisati pogodbo, predlagani dvig stopnje pa je blokirala vzhodna dežela Saška-Anhalt. Tamkajšnji kritiki so se pritoževali, da se izdajatelji televizijskih programov preveč osredotočajo na teme, kot so velika mesta, pravice gejev in spol. Priljubljene stranke na Švedskem in Nizozemskem želijo tudi zmanjšati proračun svojih državnih izdajateljev televizijskih programov.
Javne radiotelevizijske postaje so skušale premagati kritike. V Nemčiji ZDF priznava, da ni pokrival podeželja in vzhoda. V zadnjih treh letih je predvajal občasne mestne razprave iz majhnih mest po državi. Nizozemski sistem ima vgrajen varnostni ventil: vsak, ki lahko registrira do 50.000 naročnikov, ki plačujejo, ima lastno javno televizijsko postajo z določenimi časovnimi termini na nacionalnih kanalih. Od leta 2009 so začele delovati tri postaje z desno usmerjenimi programi. A to stvari ne umiri: nova postaja Onghehard Netherlands (“nezaslišana Nizozemska”) napada NOS kot lažne novice.
Najboljši prijatelj Govt-19. Lakota po hitrih, natančnih novicah o epidemiji in vladnih socialno-oddaljenih ukrepih od lanske jeseni krepi gledanost državnih medijev. Promet na spletnih mestih evropskih izdajateljev televizijskih programov se je podvojil. Novinarske oddaje so osvojile nekaj mladih občinstva (glej tabelo). Evropska zveza za radiodifuzijo, krovni organ skupine, pravi, da se je splošno zaupanje v javne radiotelevizijske postaje v zadnjih nekaj letih povečalo. Skriva pa tudi vse večje delitve, ki odražajo naraščajočo politično polarizacijo. V večini držav, kjer so javne radiotelevizijske postaje brezplačne, jim javnost zaupa. Toda nezadovoljne manjšine so postajale vse bolj sovražne.
Javne radiotelevizije so zelo pomembne v evropskih državah, kjer premalo ljudi govori lokalni jezik, da bi podprle različne zasebne oddaje. V baltskih državah populistični napadi skupin, kot je estonska skrajno desna stranka EKRE na državne kanale, niso uspeli ujeti: so preprosto preveč pomembni. Vendar obstajajo pomisleki. Rita Rudusa, direktorica skupine, pravi, da se novinarji latvijske javne radiotelevizije v zadnjih šestih mesecih soočajo z grožnjami nasilja: »Predvsem protivirusno, maskirano in vladno. “
Tudi v Latviji je glavno tveganje pravna in finančna struktura. Novi zakon o javnih medijih v državi ni vključeval določenega davka, na primer pristojbine za televizijsko licenco, ki financira BBC. Je podvržen političnemu pritisku. Ni jasno, ali bo nadzorni odbor zaščiten pred političnimi imenovanji.
Takšen politični nadzor nad proračunom in nadzornim odborom v Sloveniji ogroža svobodo javne radiotelevizije. Predlagani novi zakon o javnih medijih bi politikom omogočil, da imenujejo več članov upravnega odbora in del prihodkov prenesejo na druge novinarske organizacije, ki bi podprle kampanjo za gospoda Janšo. Novinarji RTV-SLO so se bali za svoja delovna mesta. Starejši novinar je dejal: »Le malo nas je ostalo, vendar smo pozorni. Toda odhod več poslancev 30. marca je vlado gospoda Jhansija pustil brez večine v parlamentu. Če ne bo spoštoval svoje medijske zakonodaje, bi lahko Orbanov model javne radiodifuzije izgubil nove. ■
