DBRS Morningstar potrdil bonitetno oceno Slovenije na “A”

LJUBLJANA (Slovenija), 13. decembra (SeeNews) – Kanadska bonitetna agencija DBRS Morningstar je sporočila, da je stabilizirala dolgoročne ocene slovenskih izdajateljev v tuji in domači valuti na ‘A’ (visoko).

DBRS je Morningstar Slovenija potrdil kratkoročno bonitetno oceno izdajatelja v tuji in domači valuti na R-1 (srednja), je v petek pozno sporočila bonitetna agencija.

Poročilo DBRS Morningstar je dodalo:

“(visoke) ocene in potrditev trajnostnih trendov odgovarjajo na oceno DBRS Morningstar, da je kredibilen okvir makroekonomske politike Slovenije pred epidemijo ublažil vpliv krize COVID-19. Močno okrevanje in gospodarska aktivnost sta trenutno višji kot pred epidemijo. Ko je zdravje razmere se poslabšajo in moč okrevanja je odvisna od tega, kako varianta Omigran prispeva k negotovosti. Razvoj epidemije vpliva na nadzor gibanja in motnje dobavne verige. V javnih financah, družinah in podjetjih Ukrepi, ki jih sponzorira vlada za ublažitev vpliva Kriza COVID-19 je povzročila znaten upad finančnega ravnovesja. Delež dolga je na trdni poti navzdol.

Kreditna moč Slovenije izhaja iz njenega bogatega gospodarstva z visoko dodano vrednostjo v primerjavi z regionalnimi partnerji tipa ‘A’, učinkovitega upravljanja dolga in poštene finančne strukture ter članstva v evropskih institucijah. Vendar pa ocene temeljijo predvsem na velikem dolgu javnega sektorja države ter majhnosti in odprtosti slovenskega gospodarstva, zaradi česar je občutljivo na zunanje šoke. Kljub občutnemu zmanjšanju deleža javnega dolga v zadnjih letih se je epidemija vrnila na prejšnje najvišje vrednosti, dolgoročno zmanjšanje dolga pa lahko izpodbijajo stroški, povezani s starostjo. Ob sedanjih stroških, povezanih s krizo, se pričakuje, da bodo neugodna gibanja prebivalstva izvajala strukturni pritisk na javno porabo.

Ocenjevanje voznikov

Če lahko močna gospodarska uspešnost in preudarno finančno upravljanje znatno zmanjšata državni dolg, bi se lahko ocene izboljšale, če kriza mine. Dolg bo pozitiven tudi pri izvajanju ukrepov politike, ki krepijo srednjeročne priložnosti za rast ali izravnajo naraščajoče stroške, povezane s staranjem.

Ocene se lahko znižajo, če bo zdravstvena in gospodarska kriza predolga in povzroči dolgotrajen upad kreditne dinamike. Povzroča jo lahko znatna in trajna gospodarska recesija, pomemben finančni zlom ali znatna realizacija nujnih obveznosti.

READ  Srbija nadzoruje manjšinski delež v Box II, madžarski jedrski elektrarni

Racionalnost ocenjevanja

V letih 2021 in 2022 se pričakuje močno okrevanje, tveganja pa so povezana z epidemijami

Po 4,2-odstotnem padcu realnega BDP do leta 2020 je rast slovenskega gospodarstva stabilna. Desezonirana četrtletna rast je letos v povprečju znašala 1,6 % na četrtletje. Sektorji z visoko dodano vrednostjo, kot so proizvodnja, finančne storitve ter informacije in komunikacije, so že dosegli raven pred epidemijo, medtem ko storitveni sektorji, kot so potovanja, hrana in zavetišče, doživljajo počasno okrevanje. Evropska komisija (EK) napoveduje, da bo gospodarstvo leta 2021 raslo za 6,4 %, leta 2022 pa za 4,2 %. Sredstva EU predstavljajo obratno tveganje za gospodarstvo. Sklad EU za okrevanje in recesijo (RRF) zagotavlja Sloveniji 2,5 milijarde EUR (5,2 % BDP), od tega 1,8 milijarde EUR subvencij. Negativna tveganja za obete izhajajo iz razvoja epidemij, ali bodo pomanjkanje delovne sile in ovire pri ponudbi kmalu odpravljeni ter morebitni negativni učinki cenovnih pritiskov v daljšem časovnem obdobju od pričakovanega. V Sloveniji narašča število novih primerov vlade, 6. decembra 2021 pa je bilo v celoti cepljenih 56 odstotkov Slovencev, kar je nižja stopnja precepljenosti kot njihovi evropski kolegi.

Zunanji skladiščni položaj Slovenije naj bi ostal močan. Presežek tekočega računa se je povečal s 6,0 % v letu 2019 na 7,4 % BDP v letu 2020, predvsem zaradi izboljšanja blagovne menjave, ki je posledica močnega upada uvoza blaga pred izvozom. Trgovinski pogoji so bili ugodni tudi zaradi močnega padca svetovnih cen energentov in surovin. Krepitev domačega povpraševanja, rast cen energentov in surovin ter povečano povpraševanje po uvozu naj bi zmanjšali presežek tekočega računa Slovenije. Močni cenovni pritiski v mednarodnem okolju in izjemno močno domače povpraševanje so v zadnjih mesecih že znižali presežke. Letni presežek tekočega računa je septembra 2021 znašal 5,0 % BDP. Močno zunanje varčevanje v preteklih letih je zmanjšalo neto raven mednarodnih naložb, ki se je povečala z -44,0 % v letu 2012 na -7,5 % BDP junija 2021.

READ  Vlada RS je revidirala predlog proračuna za leto 2021, načrtuje pa 5,6-odstotno vrzel

Podporni ukrepi, povezani z vlado, povečujejo deleže primanjkljaja in dolga, vendar se pričakuje postopno izboljšanje

Vlada je uvedla devet paketov pomoči za ublažitev posledic epidemije, deseti pa je bil uveden novembra 2021. Podporne dejavnosti so usmerjene v izboljšanje zdravja, zaščito zaposlitve, davčne olajšave, mesečni osnovni dohodek, potovalne bone in drugo. Zaščita ranljivih družin in podjetij. Ta primanjkljaj bo do leta 2020 dosegel 7,7 % BDP, fiskalna politika pa je dosledna. EK za leto 2021 napoveduje primanjkljaj v višini 7,2 %, leta 2022 pa bo padel na 5,2 %, saj se podporni ukrepi letos postopoma umikajo. Uspeh Slovenije pri prilagajanju javnih sredstev pred krizo je omogočil nasprotno obračanje financiranja velike politike. Odgovor na začetku krize. DPRS pričakuje, da bo Slovenija, ko mine krizna situacija Morningstar, postopno prilagajala svoj finančni položaj.

Izdatki za epidemijo Govita-19 so obrnili padajoči trend deleža javnega dolga od leta 2014. Povečane finančne zahteve za ublažitev vpliva gospodarske recesije in krize so povečale razmerje med dolgom in vrednostjo s 65,6 % v letu 2019 na 79,8 % BDP v letu 2020. Kljub kriznemu povečanju deleža dolga sta preudarno upravljanje z dolgom Slovenije in politike skladnosti ECB privedli do nadaljnjega znižanja stopnje rasti BDP s 3,2 % v letu 2014 na 1,6 % v letu 2020. Skoraj vsa državna posojila so s fiksno obrestno mero in v evrih. Povprečna ročnost dolga se je povečala s 5,7 leta v letu 2013 na 10 let v letu 2021, kar zmanjšuje tveganja zaradi višjih ravni dolga. Glede na predlog proračuna za leto 2022 naj bi se delež dolga leta 2021 znižal na 78,5 %, leta 2024 pa na manj kot 75 %.

Zdi se, da so tveganja, ki jih predstavlja finančni sektor, obvladljiva

Tveganje finančne stabilnosti izhaja iz izzivov in visokih cen nepremičnin, povezanih s COVID za podjetja. Konec kreditnega krča bi lahko povečal stopnjo slabih sredstev (NPE), zlasti v najbolj ranljivih sektorjih. Podobno so splošna pričakovanja glede rasti dohodka stanovanj in stanovanjske gradnje v drugem četrtletju glede na predhodno leto zvišala cene nepremičnin za 9,9 %. Slovenska centralna banka ugotavlja vir precenjevanja nepremičninskega trga glede na cenovne osnove. Vendar se zdi, da so ta tveganja obvladljiva. Slovenski bančni sektor je zašel v krizo Covit-19, saj sta visoka kapitalska in likvidnostna raven ter kakovost sredstev močni, pri čemer je stopnja NPE septembra 2021 znašala 1,3 %, kar je nižje kot leta 2019. Nekateri sektorji, ki so jih vladne omejitve močno prizadele, so bile najbolj prizadete. Delež NPE v sektorju hrane in zavetišča se je septembra 2021 povečal na 12,6 %. Nasprotno pa je delež NPE v predelovalnem sektorju, ki predstavlja več kot četrtino bančne kreditne knjige NFC, le 2,1-odstoten. Vključno z bolj formalnim tveganjem je izpostavljenost bank do sektorja gradbeništva in nepremičnin nizka.

READ  ECDC: Ciper je v oranžnem delu | Stockwatch

Kljub razdrobljenemu političnemu okolju ima Slovenija dosledne institucije oblikovanja politik

Marca 2020 je bil za predsednika vlade imenovan Janez Janša, vodja Slovenske demokratske stranke (SDS). Janša je vlado vodil že tretjič. Janševa SDS je bila pred državnozborskimi volitvami aprila 2022 najbolj priljubljena stranka v Sloveniji, ki si je dosledno prizadevala za 25-30 % glasov. Nova vlada bo spet potrebovala široko večstrankarsko koalicijo. Sedanja vlada, ki jo vodi SDS, je pod drobnogledom EU zaradi obtožb o medijskem pritisku po zmanjšanju vladnega financiranja slovenske tiskovne agencije STA. Novembra 2021 je bil s časopisno hišo sklenjen nov finančni dogovor. Kljub politični razdrobljenosti ima Slovenija močne institucije. Država ima koristi od članic Evropske unije in evrskega območja. Oba oblikujeta makroekonomsko politiko. Slovenija ima koristi tudi od zdravega dotoka strukturnih sredstev EU v proizvodna območja. Verodostojen politični okvir države podpira njena močna uspešnost v kazalcih upravljanja Svetovne banke v primerjavi z njenimi kolegi.”

Mojca Andreja

Nagnjena je k apatiji. Nevidni raziskovalec. Vseživljenjski guru slanine. Potovalni odvisnik. Organizator. "

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Read also x