DBRS Morningstar potrdil bonitetno oceno Slovenije na ‘A’

LJUBLJANA (Slovenija), 13. december (SeeNews) – Kanadska bonitetna agencija DBRS Morningstar je potrdila dolgoročne bonitetne ocene izdajatelja v tuji in domači valuti Slovenije na ‘A’ (visoko) s stabilnim trendom.

Bonitetna hiša je prejšnji teden v izjavi zapisala, da je DBRS Morningstar Sloveniji potrdila tudi kratkoročno bonitetno oceno v tuji in domači valuti R-1 (srednje).

Evo, kar je DBRS Morningstar povedal tudi v izjavi:

“Potrditev (visoke) ocene A in stabilni trendi uravnotežijo zanesljiv okvir slovenske makroekonomske politike pred posledicami nenehne cenovne krize energentov. Po recesiji, ki jo je leta 2020 povzročil COVID-19, se je gospodarstvo leta 2021 zaradi državne podpore povečalo za 8,2 % , oživitev proizvodnje in močno domače povpraševanje. Vlada je prav tako pomagala izravnati naraščajoče stroške gospodinjstev in podjetij zaradi ruske invazije na Ukrajino. Subvencije prebivalstvu se bodo nadaljevale v naslednjem letu in začasno obrnile letošnje fiskalno izboljšanje. Vendar je Slovenija je po reformi javnih financ zašla v krizo in ko bodo razmere mimo krize, DBRS Morningstar pričakuje, da se bo Slovenija vrnila k trendu postopne javnofinančne konsolidacije in zmanjševanja dolga.Vladni proračun za leto 2023 ocenjuje, da bo primanjkljaj padel na manj kot 3 % BDP do 2024.

Slovenska kreditna moč izvira iz njenega bogatega gospodarstva z višjo dodano vrednostjo kot njeni regionalni “A” primerki, njenega učinkovitega upravljanja dolga in preudarnega fiskalnega okvira ter njenega članstva v evropskih institucijah. Ocene pa omejujeta visoka zadolženost države v javnem sektorju ter majhna in odprta narava slovenskega gospodarstva, zaradi česar je ranljivo za zunanje šoke. Zaradi pandemije se je delež javnega dolga vrnil na prejšnje visoke ravni, dolgoročno zmanjšanje dolga pa bi lahko ogrozilo povečanje porabe, povezane s staranjem. Da bi sledili trenutnim stroškom, povezanim s krizo, naj bi neugodni demografski trendi in naraščajoči stroški, povezani s staranjem, povzročali strukturne pritiske na javne izdatke.

Ocena voznikov
Ocene bi se lahko zvišale, če bi vlada učinkovito izvajala ukrepe politike, ki povečujejo srednjeročne obete za rast ali obravnavajo naraščajočo javno porabo, povezano s staranjem, in s tem povzročijo znatno zmanjšanje deleža javnega dolga.

Ocene se lahko znižajo, če dolgotrajna gospodarska neuspešnost, pomembno finančno poslabšanje ali pomembna realizacija pogojnih obveznosti povzročijo trajno poslabšanje dinamike dolga.

logična klasifikacija
Po močnem okrevanju v letih 2021 in 2022 gospodarskih obetov ni

Slovensko gospodarstvo si je hitro opomoglo, potem ko se je leta 2020 skrčilo za 4,3 %. Leta 2021 se je realni BDP povečal za 8,2 %, v prvi polovici leta 2022 pa za 9,0 %. Ukrepi javne podpore, močna rast zaposlovanja in plač zavirajo visoko varčevanje zasebnega sektorja in močne naložbe v strojih in opremi so bili sestavni deli domačega povpraševanja, ki so omogočili močno okrevanje. Stopnja registrirane brezposelnosti je avgusta 2022 padla na 5,5 % s 7,1 % avgusta 2021 zaradi močnega domačega povpraševanja in pomanjkanja delovne sile. Visoke cene so začele dušiti gospodarsko razpoloženje v drugi polovici leta 2022. Visoka inflacija, harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, je novembra 2022 dosegla 10,8 % v primerjavi s prejšnjim letom, kar je povečalo proizvodne stroške in oslabilo kupno moč potrošnikov. Evropska komisija (EK) pričakuje, da bo gospodarska rast leta 2022 znašala 6,0 %, nato pa se bo leta 2023 upočasnila na 0,8 % in leta 2024 na 1,7 %. Slovenski načrt za okrevanje in odpornost predstavlja tveganje navzgor za gospodarsko rast.

READ  NLB v Sloveniji namerava 28. junija za dividende izplačati 2,5 €/delnico

Sklad EU za okrevanje in odpornost Sloveniji namenja 2,2 milijarde evrov (4,2 % BDP v letu 2021). Načrt je sestavljen iz 83 ukrepov, 50 naložb in 33 reform, ki se osredotočajo predvsem na zeleno in digitalno preobrazbo. Slovenija bo prejela 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. Poleg tega bo Slovenija za obdobje 2021–2027 prejela 3,2 milijarde evrov (6,1 % BDP v letu 2021) kohezijskih sredstev EU. Gospodarski načrt vključuje naložbe za pospešitev zelene in digitalne transformacije. Načrt vključuje tudi pomembne reforme pokojninskega sistema, zdravstvenega varstva in sistemov dolgotrajne oskrbe. Uspešna uresničitev načrtov lahko poveča gospodarsko produktivnost Slovenije in okrepi njen potencial rasti.

Tekoči račun plačilne bilance Slovenije se zaradi višjih stroškov uvoza in šibkejšega zunanjega povpraševanja vrača v primanjkljaj

Zunanji položaj Slovenije se je v letih pred pandemijo močno okrepil. V podporo močnemu izvozu je bil podprt povprečni letni presežek tekočega računa v višini 4,5 % BDP v obdobju 2012–2019. V zadnjem času so višje uvozne cene in slaba trgovinska uspešnost sektorjev neenergetskih surovin zmanjšali presežek tekočega računa na 3,8 % BDP v letu 2021 s 7,6 % v letu 2020. Čeprav so neposredne trgovinske povezave Slovenije z Rusijo omejene, predstavljajo 2,2 % celotnega izvoza v letu 2021 se je Slovenija zanašala na uvoz energentov in mineralov iz Rusije in Ukrajine. Evropska komisija pričakuje, da bo Slovenija letos imela 0,6-odstotni primanjkljaj tekočega računa BDP zaradi rasti uvoznih stroškov in manjšega tujega povpraševanja po slovenskem izvozu. Z inventarnega vidika je Slovenija v zadnjem desetletju zelo napredovala pri zmanjševanju zunanjih neravnovesij. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada so leta močnega zunanjega varčevanja izboljšala neto mednarodni naložbeni položaj države na -4,0 % BDP junija 2022 z -44,0 % v letu 2012.

READ  Roglič po "maščevanju" Angliruja: V soboto pričakujem napade z vseh strani

Fiskalna politika bo v letu 2023 ostala ekspanzivna

Gospodarska recesija in fiskalni ukrepi za boj proti vplivu pandemije na podjetja in gospodinjstva so leta 2020 povzročili javnofinančni primanjkljaj v višini 7,7 % BDP v primerjavi z majhnimi presežki, zabeleženimi v letih 2018–2019. Vlada je v letih 2020–2021 izvajala deset paketov podpore za izboljšanje zdravstvenega varstva, krepitev socialne varnosti ter zaščito ranljivih družin in industrij. Podpora je bila sestavljena predvsem iz davčnih dobropisov, načrtov za dopust, mesečnih temeljnih dohodkov in turističnih bonov. Gospodarsko okrevanje je izboljšalo primanjkljaj na 4,7 % BDP v letu 2021, proračun za leto 2023 pa predvideva rezultat v višini 3,8 % v letu 2022. Zahteve po porabi, povezane z energetsko krizo, bodo v letu 2023 ohranjale ekspanzivno fiskalno politiko. Vladni ukrepi za boj proti naraščajočim cenam bodo letos znaša blizu 1,0 % BDP, prihodnje leto pa dodatnih 2,0 % BDP. Proračun za leto 2023 predvideva, da se bo primarni primanjkljaj leta 2023 povečal na 5,0 % BDP, nato pa se bo leta 2024 znižal na 2,2 %. Negotovost glede fiskalnih obetov je podlaga za negativno kvalitativno prilagoditev DBRS Morningstar kot gradnika “Fiskalnega upravljanja in politike”. Srednjeročno razmerje med tveganji je negativno glede na slabe demografske obete Slovenije in naraščajoče stroške, povezane s staranjem. Načrtovane pokojninske in zdravstvene reforme so že dolgo pomembne za zdravje slovenskih fiskalnih računov.

Razmerje med dolgom in BDP Slovenije se je vrnilo v trend zmanjševanja

Delež dolga Slovenije v BDP se je leta 2020 s 65,4 % leta 2019 zaradi šoka pandemije povzpel na 79,6 % BDP. Naraščanja dolga ni spremljalo poslabšanje kreditne kvalitete, kar je med drugim posledica učinkovitega upravljanja dolga Slovenije in zmanjševanja dolga pred letom 2020. Od leta 2015 do 2019 – leta po zadnji krizi in v času pred pandemijo – Zadolženost Slovenije se je glede na bruto domači proizvod zmanjšala za 17 odstotnih točk. Delež dolga se je lani vrnil na pot navzdol, krize pa so kljub temu, da so glavne metrike slovenskega upravljanja dolga močne. Delež dolga glede na BDP je leta 2021 padel na 74,5 % in naj bi leta 2022 dosegel 71,5 %. Kljub zvišanju obrestnih mer proračun za leto 2023 ocenjuje, da bodo plačila obresti glede na BDP leta 2022 znašala 1,2 %, s 3,2 % leta 2014. Povprečje Profil zapadlosti dolga se je leta 2022 povečal na 10,2 leta s 5,7 leta leta 2013. Skoraj ves javni dolg je v fiksnih obrestnih merah in v evrih. Ti dejavniki zmanjšujejo tveganje visoke ravni dolga. Proračun za leto 2023 ocenjuje, da se bo delež dolga do leta 2024 znižal na 70,0 %.

READ  Finska in Slovenija upata na sprostitev kosovskih vizumov - EURACTIV.com

Bančni sistem v Sloveniji je bil v zadnjem času izpostavljen pretresom

Močna finančna metrika slovenskega bančnega sistema pred pandemijo je pomagala prebroditi vpliv pandemije. Banke so ohranile zdravo raven kapitala in dober likvidnostni položaj. Nesistemske izpostavljenosti (NPE) v nefinančnem portfelju so bile v tretjem četrtletju 2022 1,8 %, čeprav so nesistematične izpostavljenosti (NPE) ostale visoke v nastanitvenem in gostinskem sektorju, ki sta bila najbolj prizadeta med omejitvami zaradi COVID-19 . Vendar lahko visoka inflacija in višje obrestne mere poslabšajo kakovost sredstev stanovanjskih in poslovnih posojil. Cene nepremičnin so v letu 2021 zrasle za 11,5 % ob močnem okrevanju gospodarstva in omejitvah ponudbe. Banka Slovenije v zadnjem pregledu finančne stabilnosti ugotavlja precenjenost nepremičninskega trga glede na cenovne temelje. Tveganja zmanjšuje zmerna stopnja zadolženosti zasebnega sektorja. Zlasti razmerje med dolgom gospodinjstev in BDP je nizko in je v drugem četrtletju 2022 doseglo 27 %.

Slovenija ima stabilne politične institucije

Slovenija ima stabilen politični sistem in močne institucije. Članstvo v Evropski uniji in evroobmočju je sidro oblikovanja makroekonomskih politik. Zaupanja vreden politični okvir države temelji na njeni odlični uspešnosti pri kazalnikih upravljanja Svetovne banke v primerjavi s primerljivimi državami. Po državnozborskih volitvah aprila 2022 je bil maja 2022 za predsednika slovenske vlade imenovan Robert Golub, vodja stranke Zeleno liberalno svobodnjaško gibanje (GS). Golubova GS je s 34,5 % postala najbolj priljubljena stranka v Sloveniji, medtem ko je bil predsednik odhajajoči ministri. Na drugo mesto se je uvrstila Slovenska demokratska stranka (SDS) pod vodstvom Janiza Janže s 23,5 odstotka glasov. Generalni sekretariat je s Socialnimi demokrati (6,7 % glasov) in Levico (4,5 % glasov) dosegel dogovor o oblikovanju koalicijske vlade, katere načrt se osredotoča na pospešitev zelene in digitalne transformacije ter pokojnin in zdravstva. reformacija.

Premisleki o ESG

socialni dejavniki
Na uvrstitev Slovenije vpliva dejavnik človeškega kapitala in človekove pravice. Slovenski BDP na prebivalca je leta 2021 z 29.298 $ relativno nizek v primerjavi z državami v evroobmočju. Vendar DBRS Morningstar ugotavlja izboljšanje slovenskega BDP na prebivalca v zadnjih letih. Ta dejavnik je bil upoštevan v gradniku gospodarske strukture in uspešnosti.

Ni bilo okoljskih in upravljavskih dejavnikov, ki bi imeli pomemben ali pomemben vpliv na kreditno analizo.«

Franc Janez

Popotniški navdušenec. Posneta TV ninja. Neprimerno poslovanje. Twitter praksa.

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Read also x