Toda glede na podatke Eurostata, objavljene 9. avgusta, je vsaj stopnja zaposlenosti tukaj visoka v primerjavi s preostalo EU.
Leta 2021 je kot poklicni gasilec delalo približno 365 tisoč ljudi EUPredstavlja 0,2 % celotne zaposlenosti v EU.
Največji delež gasilcev med zaposlenimi imajo Estonija, Ciper, Romunija in Slovaška (okoli 0,4 % vseh zaposlenih), sledi Latvija z več kot 0,3 % delovne sile in skupaj 2.813 gasilcev.
Vendar je bil Eurostat previden in dejal, da so podatki iz Latvije “manj zanesljivi”.
Leta 2020 je javna poraba vlade za “storitve protipožarne zaščite” v 27 državah članicah EU znašala 32,9 milijarde EUR, kar je 6,4 % več kot leta 2019, ko je poraba znašala 30,9 milijarde EUR. Zaloga Skupni izdatki generalne vlade je bil 0,5 %. Na splošno so v EU državni izdatki za storitve protipožarne zaščite ostali stabilni pri 0,4–0,5 % skupnih izdatkov od začetka obdobja leta 2001.
Delež državnih izdatkov za protipožarno zaščito v skupnih izdatkih se med državami članicami razlikuje. Danska je v letu 2020 zabeležila najnižji delež skupnih izdatkov za storitve varstva pred požarom z 0,1 %, Islandija z 0,2 % ter Belgija, Malta, Avstrija, Portugalska in Slovenija z 0,3 % skupnih javnofinančnih izdatkov. Nasprotno pa je imela Romunija največji delež pri storitvah požarne zaščite z 0,8 %, sledile so ji Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Grčija, Litva in Luksemburg z 0,6 %. V Latviji je ta številka znašala 0,4 %.
Izberite besedilo in pritisnite Ctrl+Enter Predlagane popravke pošljite uredniku
Izberite besedilo in pritisnite Prijavite napako Predlagane popravke pošljite uredniku