Na začetku novega šolskega leta in ob koncu poletnih počitnic se zastavlja več vprašanj o nadomestilu plače v primeru karantene za delavce ali njihove otroke. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo nekaj odgovorov, ki so med drugim pojasnili, da so starši otrok v karanteni upravičeni do nadomestila za del plače.
Ali so starši vrtcev, ki so bili v karanteni, upravičeni do odsotnosti z dela?
Če delavec zaradi nege otroka ne more opravljati dela v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ker otrok ne sme obiskovati vrtca, takšna nezmožnost opravljanja dela oz. odsotnost z dela enega od staršev se lahko oceni v okviru inštituta višje sile. Delavec, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače v višini polovice plače, do katere bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.
Kakšno nadomestilo plače so upravičeni delavci, ki ne morejo opravljati dela, ker so bili v stiku z okuženo osebo v karanteni?
Tak delavec ima pravico do nadomestila plače v višini, kot jo določa zakon o delovnih razmerjih za primer začasne nezmožnosti opravljanja dela iz poslovnih razlogov oz. 80 odstotkov osnove. Če pa je okužena oseba stopila v stik med delovnim časom, je delavec upravičen do odškodnine v višini celotne plače.
Ali je delavec upravičen do odsotnosti z dela po vrnitvi z dopusta iz države na rdečem seznamu, ker mu je bila odrejena karantena?
Delavec, ki potuje v državo z rdečega seznama, ni upravičen do nadomestila plače. Izjeme veljajo, če delavec odide v državo z rdečega seznama zaradi smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenega otroka ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrti staršev ali rojstvo otroka. V teh primerih mora delavec delodajalcu najkasneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, v kateri navaja, da zaradi naštetih okoliščin zapušča državo na rdečem seznamu. Če delavec zaradi karantene ne more opravljati dela in delodajalcu ni zagotovil razlogov za odsotnost po zakonu o intervencijskih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, se mora delavec z delodajalcem dogovoriti za drugo odsotnost. iz delovnega razmerja.
Kacin o starših, ki odločno nasprotujejo uporabi mask za otroke:
Neuporaba mask mora biti medicinsko upravičena. Tistim, ki mislijo, da je covid izmišljotina, najprej želim, da ne zbolijo, in drugič, če imajo samo nekoga, ki jih je prebolel, naj se najprej pogovorijo z njim. Mislim, da so takšne konkretne človeške izkušnje resnično sporočilo za tiste, ki resnično živijo v svojem mehurčku, bog ve kje. So del skupnosti, zato njihova dejanja ogrožajo celotno skupnost.
Do kakšnega nadomestila plače je upravičen delavec, ki je bil ob vstopu v Slovenijo v karanteni in katerega delodajalec mu je takrat naročil delo od doma?
V tem primeru delavec v tem času ni odsoten z dela, vendar še vedno opravlja delo in za to obdobje prejema plačo.
Ali mora delodajalec doma organizirati delo za delavca, ki je bil v stiku z okuženo osebo v karanteni?
Zaposlen, ki zaradi naročene karantene ne more opravljati dela, je v okviru priprav na drugi val covida-19 upravičen do nadomestila plače v skladu z Zakonom o intervencijskih ukrepih. Delodajalec pa bo lahko zahteval vračilo nadomestila plače, ki ga izplača država, le če delavec ne more organizirati dela doma.
Preberi več:
Domine padajo: vse več okužb v šolah, rekordno število testov
Kacin odsvetuje odhod v BiH, vsaj enega od naših sosedov z rdečega seznama? (VIDEO)
Slovenski mikrobiolog na maskah: Trčili smo v slovenski egoizem
Kakšno nadomestilo plače pripada delavcu, ki ga je pristojni organ tuje države med počitnicami v tujini postavil v karanteno? Ali lahko delodajalec zahteva povračilo nadomestila plače, ki ga izplača država?
Intervencijski zakon zagotavlja podlago za odsotnost delavca, ki je bil v karanteni v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih. To pomeni, da so na podlagi omenjenega zakona le tiste odločbe, ki jih izda pristojni slovenski organ. Če delavec zaradi karantene, ki jo odredi tuje telo, dela ne more opravljati, se taka nezmožnost delavca oceni v okviru instituta višje sile po Zakonu o delovnih razmerjih. Delavec, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače v višini polovice plače, do katere bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Breme izplačila nadomestila plače je v takem primeru na delodajalcu.
