bne IntelliNews – bneGREEN: Fitch pravi, da se Poljska, Romunija in Bolgarija soočajo z velikimi prehodnimi tveganji razogljičenja

bne IntelliNews – bneGREEN: Fitch pravi, da se Poljska, Romunija in Bolgarija soočajo z velikimi prehodnimi tveganji razogljičenja

Države srednje in vzhodne Evrope se soočajo z večjimi izzivi razogljičenja kot zahodna Evropa, Poljska, Bolgarija in Romunija pa imajo največja tveganja prenosa v SVE. Poročilo prejšnji teden ocenila agencija Fitch Ratings.

“Za države, za katere je bilo ugotovljeno, da so najbolj ranljive za tveganja razogljičenja zaradi podnebnih sprememb (ob predpostavki, da je dovolj materiala), je najbolj izpostavljena država v tem kontekstu Poljska. Za države, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo velike investicijske vrzeli, sta najbolj izpostavljeni državi v tem kontekstu Romunija in Bolgarija, sledi ji Slovenija, “CEE Sovereigns of CEE je zaključila poročilo o tveganjih prehoda dekarbonizacije podnebnih sprememb.

Fitch pravi, da nacionalni energetski in podnebni načrti držav SVE ocenjujejo potrebe po naložbah na povprečno 3,9 % letnega BDP do leta 2030. Ocenjuje se, da so stroški prehoda na nizkoogljično gospodarstvo “na splošno obvladljivi” za večino držav SVE. Pričakuje se, da bosta izpolnila zasebni sektor in EU.

Vendar poročilo Fitcha poudarja, da ta zahteva po porabi prihaja v času, ko so javne finance že tako obremenjene zaradi pandemije Covid-19, da bi državljanom in podjetjem pomagali pri soočanju s stroški energije. “Nekaj ​​pritiska navzdol na vrednotenja bi lahko delovalo pri državah, ki so najbolj izpostavljene tveganjem prehoda dekarbonizacije,” je dejal.

Po podatkih Fitcha je javnofinančni primanjkljaj SVE v obdobju 2020–2022 v povprečju znašal 4,3 % v primerjavi z 1,7 % BDP v obdobju 2016–2019. Napoveduje le zelo skromno konsolidacijo v letih 2023–2024 (3,8 %), saj bodo vlade še naprej podpirale gospodinjstva in podjetja.

Hkrati so se glede na ruski napad na Ukrajino številne države v regiji zavezale, da bodo v naslednjem desetletju povečale izdatke za obrambo za 1–2 odstotni točki BDP, medtem ko se bodo morale nekatere srednje- in dolgoročno soočiti z višjo porabo zaradi staranja. . , poudarja Fitch.

READ  Bruselj države EU poziva, naj do konca leta ukinejo ukrepe energetske podpore

Ravni javnega dolga v regiji so se v letih 2021–2022 povečale na povprečno 50,4 % BDP s 46,5 % v letih 2016–2019, ocenjuje Fitch. Napoveduje “zelo majhno izboljšanje” deleža dolga v letih 2023–2024 zaradi naraščajoče rasti BDP.

V “alternativnem scenariju”, kjer so v ospredju stroški razogljičenja, bi celotna regija leta 2030 v primerjavi z izhodiščem Fitcha beležila povprečno 7 odstotnih točk višje ravni javnega dolga. “To povečanje dolga ni nepomembno, vendar je manjše od sprememb, opaženih na primer med pandemijo COVID-19,” piše.

Poljska velja za eno od držav, ki je najbolj ranljiva za tveganja prehoda razogljičenja, saj je močno odvisna od proizvodnje električne energije iz premoga v EU (70 % celotne proizvodnje) in ima najnižjo proizvodnjo iz tehnologij čiste energije v SVE. Številne njene industrije so razmeroma energetsko neučinkovite in še zdaleč ne dosegajo ciljev glede emisij.

Bolgarija in Romunija sta prav tako ranljivi, predvsem zato, ker njune naložbene potrebe presegajo 7 % BDP. To ustvarja naložbene vrzeli v Bolgariji in Romuniji, ki v Evropi zaostajata za Portugalsko

“Romunija in Bolgarija, ki sta ugotovili visoke fiskalne pritiske zaradi razogljičenja, bosta doživeli največji negativni vpliv na dinamiko dolga glede na naše trenutno izhodišče. Slovenija ji bo tesno sledila,” je zapisano v poročilu.

Mojca Andreja

Nagnjena je k apatiji. Nevidni raziskovalec. Vseživljenjski guru slanine. Potovalni odvisnik. Organizator. "

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Read also x