bne IntelliNews – Banke kritizirale novo slovensko zakonodajo o posojilih v švicarskih frankih

Banke, ki poslujejo v Sloveniji, se bojijo, da bi lahko nov zakon, ki rešuje zgodovinsko vprašanje posojil v švicarskih frankih, negativno vplival na okoli 80 odstotkov sektorja.

Posojila, denominirana v švicarskih frankih ali vezana na švicarske franke, so bila pogosta v številnih državah srednje in jugovzhodne Evrope, tudi v Sloveniji. Ko pa je leta 2015 švicarska centralna banka prenehala braniti vrednost franka v primerjavi z evrom, kar je povzročilo njegovo apreciacijo glede na enotno valuto EU, so številni posojilojemalci s težavo opravljali plačila.

Po sedmih letih je slovenska vlada 19. januarja vložila predlog nove zakonodaje za reševanje problematike. Tretja obravnava in glasovanje v DZ je predvideno čez manj kot dva tedna, 31. januarja.

To je že tretji poskus sprejemanja zakonodaje o posojilih v švicarskih frankih, potem ko sta prejšnja dva poskusa propadla. Za razliko od prejšnjih ponovitev trenutni predlog ne vključuje pretvorbe CHF posojil v evre. Namesto tega omejuje devizni tečaj na 10 % v primerjavi z deviznim tečajem v času izdaje posojila. To velja za nazaj do 17 let.

Banke se bojijo negativnih učinkov zakonodaje. Tiskovni predstavnik dunajske Addiko Bank je dejal, da bo zakon prizadel približno 80 odstotkov slovenskega bančnega trga. Številne banke lahko zahtevajo dokapitalizacijo.

Banke menijo, da je zakon nepravičen, saj daje prednost posojilojemalcem, ki so se odločili za večje tveganje s pridobitvijo posojila v švicarskih frankih. Drugo vprašanje je, da je zakon retroaktiven. Nanaša se na vse potrošniške kreditne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, vključno s tistimi, ki so bile odplačane, pretvorjene v evre ali prodane tretjim osebam.

Slovenske oblasti pozivajo k ponovni obravnavi zakona in sprožitvi daljšega obdobja posvetovanj, da bi se lahko upoštevala stališča vseh deležnikov.

READ  Slovenija je zakon o oskrbi z električno energijo sprejela po dveh letih

“Predlagani zakon … vzbuja pomisleke, ker nima sorazmernosti v enostranskosti, saj zaobide tisto, kar je potrebno za dosego zaščite strank, in jasnih meril o upravičenosti, na podlagi katerih lahko posojilojemalci zaprosijo za konverzijo,” je zapisano v pismu, poslanem delničarjem petih največjih bank v banki Slovenija predsednika Boruta Pahorja, premiera Janiza Janše ter drugih slovenskih in evropskih uradnikov, skupaj z Novice Ben Intelli.

“Banke bi morale nositi glavno breme retroaktivnega prestrukturiranja posojil s pričakovanim negativnim vplivom na dobičkonosnost, kapitalizacijo in prihodnjo posojilno sposobnost bančnega sektorja kot celote. Dodaten učinek tega predlaganega zakona je, da bodo morale banke obremeniti svoje bilance z izgubami pri posojilih, ki so že bila prodana ali zaprta. V skladu s strategijo ECB za zmanjšanje deleža slabih posojil,” dodaja pismo.

Bankirji še menijo, da bi sprejetje predlaganega zakona »mednarodni skupnosti poslalo signal, da lahko slovenski zakonodajalec posega v kakršen koli veljavni dogovor, kar bi ustvarilo nepredvidljivo poslovno okolje, ne le za banke, ampak za celotno gospodarstvo. ” To je od To bi imelo resne posledice za investicije v slovenskem gospodarstvu.

“Zakon bo resno škodil ugledu Slovenije kot zanesljivega mednarodnega finančnega trga,” je dejal Kurt Pribel, predsednik nadzornega sveta Addiko Bank AG.

“Kot članica evroobmočja morajo pravila valutne unije veljati tudi v Sloveniji. Vsak tak zakon bomo izpodbijali na nacionalnih in evropskih sodiščih in prepričani smo, da bodo zadevna sodišča sledila našim argumentom.” Kot so počeli v preteklosti.”

Franc Janez

Popotniški navdušenec. Posneta TV ninja. Neprimerno poslovanje. Twitter praksa.

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Read also x