Amir je otvoril peto konferenco ZN o najmanj razvitih državah

Amir je otvoril peto konferenco ZN o najmanj razvitih državah

Njegova visokost emir šejk Tamim bin Hamad Al-Thani je v nedeljo zjutraj odprl peto konferenco ZN o najmanj razvitih državah (LDC5) v Katarskem nacionalnem kongresnem centru. Eswatinija, predsednika Države Palestine Mahmuda Abasa, predsednika Začasnega suverenega sveta Republike Sudan generalpodpolkovnika Abdela Fataha Al Burhana, predsednika Zvezne republike Somalije Hassan Sheikh Mohameda, predsednika Islamske republike Mavretanije Mohameda Oulda Cheikh Ghazouani, predsednik Republike Džibuti Ismail Omar Guelleh, predsednik Zvezne republike Nigerije Mohamed Buhari, predsednik Republike Maldivi Ibrahim Mohamed Solih, predsednik predsedniškega sveta vlade Libije dr. Mohamed Al Menfi, predsednik Začasnega vojaškega sveta Republike Čad, generalpodpolkovnik Mohamed Idris Debi Itno, predsednik Republike Gvineje-Biz sau Umaro Sissoco Embalo, predsednik Republike Burundi Evariste Ndayishimiye, predsednik republike Ekvatorialne Gvineje Teodoro Obiang Nguema Mbasogo, predsednik Republike Malavi Lazarus Chakwera, predsednik Republike Poljske Andrzej Duda, predsednik Wavel Ramgalawan iz Republike Sejšeli, predsednik Julius Mata Bio iz Republike Sierra Leone, predsednica Natasa Birk Musar iz Republike Slovenije, predsednik Demokratične republike Timor Jose Ramos-Horta, predsednik Republike Zambije Hakainte Hichilema, predsednik Republike Srbije Aleksandar Vučić in predsednica Republike Gane Nana Akufo-Addo. Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi šejk Hamad bin Mohammed Al Sharqi, član vrhovnega sveta in vladar Fujairaha ter predsednik Združenih arabskih emiratov. , predsednik vlade Zvezne demokratične republike Etiopije, Abi Ahmed Ali, predsednik vlade Islamske republike Pakistan, Shehbaz Sharif, predsednik vlade Ljudske republike Bangladeš, Sheikh Hasina Wased. Slovesnega odprtja so se udeležili predstavniki Oddelka za gospodarstvo in razvoj, regionalnih in mednarodnih institucij, podjetij in organizacij ter gostje. Med otvoritveno sejo petega ZN Za predsednika konference je bil izvoljen emir šejk Tamim bin Hamad Al-Thani. razvite države.Spoštovani Ameer je imel naslednji govor.V imenu Boga, naj bo Božja milost in usmiljenje nad vami, naj bo Božja milost in blagoslov nad vami, pozdravljam vas v Dohi in vam želim prijetno bivanje. Konferenca najmanj razvitih držav trenutno sklicuje svoje peto zasedanje sredi resnih izzivov. Svet se sooča z novimi mednarodnimi konflikti zaradi globalne krize prehranske varnosti, pojava podnebnih sprememb in dolgotrajnih učinkov pandemije Covid-19. Ko načrtujemo skupno prihodnost za naše ljudi in države v naslednjem desetletju najmanj razvitih držav, je naša dolžnost razmišljati o teh izzivih. Milijoni ljudi v teh državah so še vedno obremenjeni z revščino in trpijo zaradi pomanjkanja hrane, poleg zdravja in izobrazbe. Nobenega dvoma ni, da gre v bistvu za strukturno vprašanje, povezano s pomanjkanjem pravičnosti v interakcijah med naprednimi industrijskimi središči in predmestji. našega sveta, ampak gre za racionalno gospodarsko razvojno politiko manj razvitih držav. Nekaterim je s svojo razvojno politiko uspelo preseči marginalizacijo. Kakor koli že, to je vprašanje, ki zadeva vse nas. To je globalno vprašanje. Tega se morajo razvite države in njihove družbe zavedati. Naše srečanje poteka, medtem ko naši bratje v Turčiji in Siriji še vedno trpijo zaradi posledic velikega potresa, ki jih je prizadel in prizadel milijone ljudi. Od tukaj, ko v imenu vseh nas potrjujem našo solidarnost z našimi brati v Turčiji in Siriji, pozivam vse, naj podprejo prizadevanja Turčije za premagovanje posledic te katastrofe. Poudarjam, da je treba brez oklevanja iztegniti roko pomoči bratskemu sirskemu ljudstvu. Čeprav se sprašujem o zamudi pri dostavi pomoči tem ljudem, poudarjam, da je uporaba človeškega trpljenja v politične namene nesprejemljiva in ni pot mednarodne človeške solidarnosti za jutri. V tem kontekstu sklic te konference pomeni prenovo naše enotnosti in solidarnosti pri soočanju s skupnimi izzivi in ​​iskanju prihodnjih, učinkovitih in trajnostnih rešitev zanje. Konferenca je pomembna priložnost za oceno, kaj je bilo doseženo znotraj okvira. Prednostne naloge Istanbulskega akcijskega načrta, ki velja že več kot desetletje. V tem kontekstu je akcijski načrt iz Dohe, ki je dosegel vrhunec v sporazumu med vladnimi pogovori v New Yorku, podlaga za časovni načrt za reševanje problemov najmanj razvitih držav v naslednjem desetletju. Uspeh konvencije bo dosežen ne le z njeno ratifikacijo, temveč tudi z njenim učinkovitim izvajanjem. Cenimo uresničitev v okviru petih ciljev za najmanj razvite države, in sicer vzpostavitev skladišč hrane, možnost skupnega virtualnega mehanizma za te države ali enakovrednih platform, celovito delovanje več deležnikov za ublažitev resnosti kriz in izgradnja odpornosti, izvajanje sistemov za spodbujanje naložb v teh državah, vzpostavitev mehanizma za podporo, izbris s seznama najmanj razvitih držav (LDC) na trajnosten način. Obravnavanje izzivov varnosti preskrbe s hrano, podnebnih sprememb, energetske krize in dolžniške krize je skupna svetovna odgovornost, medtem ko je iskanje rešitev skupna kolektivna naloga in odgovornost vseh držav. Ne glede na našo analizo v kontekstu vrzeli med razvitimi in manj razvitimi državami pa obstaja moralna obveznost bogatih in razvitih držav, da prispevajo več za pomoč manj razvitim državam pri premagovanju globalnih izzivov. Ukvarjam se zdaj. To je odgovornost in ne korist. Po drugi strani pa morajo manj razvite države ustvariti ugodne pogoje za prenos kolektivnih zavez v nacionalne ukrepe na ravni strategij, programov in nacionalnih zakonov. Ti narodi niso odgovorni za preteklost, vendar je njihova dolžnost sprejeti in slediti razumskim načelom za sedanjost. Pri tem hkrati upoštevamo obstoječe strukturne ovire in neenakopraven odnos med globalnim severom in globalnim jugom. To priložnost izkoriščam, da pohvalim pozitivna prizadevanja za boj proti revščini in za reševanje nujnih potreb. Veliko revnih držav. Krize varnosti preskrbe s hrano pa ni mogoče rešiti samo z zagotavljanjem nujne humanitarne pomoči ali začasnih rešitev, temveč je treba pomagati državam pri doseganju prehranske varnosti. Sprožili smo pobude v okviru obravnave temeljnih vzrokov problema, kot je pobuda Globalnega zavezništva za sušna območja, da bi državam s sušnimi območji pomagali doseči prehransko varnost. Tudi drugi predstavljajo svoja prizadevanja. Morda bi bilo primerno ponoviti temo generalnega sekretarja Združenih narodov: Na svetu ni revščine. Uresničitev tega zahteva mednarodno usklajevanje za izvajanje agende človekovega razvoja na svetovni ravni. V tem okviru je treba pozornost nameniti razmerju med mirom in razvojem. Prehranske varnosti in razvoja ni mogoče doseči v ozadju državljanskih vojn v številnih revnih državah. V kontekstu naše obravnave nujnih mednarodnih kriz in njihovih hudih posledic za manj razvite države, dolžniška kriza. Ohromitev trenda rasti in razvoja v teh državah se zdi močna. Tukaj cenimo prizadevanja G-20, zlasti izredni vrh voditeljev, ki ga je gostila Kraljevina Savdska Arabija o Covid-19, in korake, sprejete pod italijanskim predsedovanjem v zvezi z moratorijem na servisiranje dolga za najrevnejše države. Vendar je treba vprašanje dolga obravnavati bolj celovito, pri čemer je treba upoštevati pravičnost in pragmatizem, da se prekine začaran krog zadolževanja držav za razvojne namene, kot je gradnja infrastrukture. Odplačevanje dolga povečuje revščino in ovira uresničevanje razvojnih projektov. Kar zadeva podnebno krizo, je bil vrh v Šarm el Šejku v Egiptu mejnik pri ustanovitvi sklada za izgube in škodo, namenjenega pomoči in podpori državam v razvoju. Na podlagi naše zavezanosti boju proti podnebnim spremembam in mednarodno priznanih politik želimo, da napredne industrializirane države izpolnijo svoje pravne in moralne odgovornosti za sprejemanje učinkovitejših in uspešnejših odločitev in ukrepov glede emisij. Katarska vlada je ponosna. Še naprej ima aktivno vlogo v večstranskih mednarodnih dejavnostih na področju razvoja, humanitarne pomoči, človekovih pravic in mediacije za spodbujanje mednarodnega miru in varnosti. V tem kontekstu in na podlagi naše Nacionalne vizije 2030 zagovarja vrednote in načela sodelovanja, partnerstva. , in solidarnosti pri pomoči državam, ljudstvom in skupnostim, ki so jih prizadele humanitarne krize, konflikti, revščina in dolgovi, je katarska vlada prispevala številne humanitarne in razvojne prispevke v skladu z dvostranskimi in večstranskimi formulami sodelovanja. Okvir strateških partnerstev z Združenimi narodi in OT kot njihovimi vodilnimi mednarodnimi organizacijami bo dodeljen Agendi iz Dohe za najmanj razvite države in 50 milijonov USD za podporo načrtovanim rezultatom Agende iz Dohe in za izgradnjo odpornosti v najmanj razvitih državah. Pozivam razvojne partnerje, naj sledijo zgledu Katarja in prevzamejo pobudo za podporo izvajanja akcijskega načrta iz Dohe kot del naše humanitarne in razvojne zaveze ljudem v najmanj razvitih državah. Prepričani smo, da bo ta konferenca z gradnjo na uspehih, doseženih pri rasti, blaginji in ustvarjanju trajnostnih sredstev za preživetje, prispevala k združevanju najmanj razvitih držav k doseganju razvoja v naslednjih desetih letih v skladu z Agendo 2030 za trajnostni razvoj. Na koncu vas pozdravljam nazaj v mestu Doha, ki ponuja prostorno okolje za mediacijo, razprave, večstranske konference, kulturno dejavnost in intelektualno produkcijo. Poudarek je na tem, kaj bo prineslo to pomembno konferenco za dosego želenih ciljev in teženj prebivalcev teh držav.

READ  Okrepi prodajno ekipo Oil & Steel

Mojca Andreja

Nagnjena je k apatiji. Nevidni raziskovalec. Vseživljenjski guru slanine. Potovalni odvisnik. Organizator. "

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Read also x