Afriška prašičja kuga ogroža Slovenijo, oblasti opozarjajo na previdnost

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin začenjata kampanjo ozaveščanja o afriški prašičji kugi. “Bolezen v Sloveniji še ni ugotovljena, vendar njeno širjenje z vzhoda na zahod predstavlja vse večje tveganje za domače in divje prašiče v Sloveniji,” so opozorili.

Namen kampanje je ozaveščanje in spodbujanje rejcev, lovcev in popotnikov k preventivnim ukrepom, cilj pa je ohraniti status države brez afriške prašičje kuge, so v sporočilu za javnost pojasnili z ministrstva.

Od leta 2014 se prašičja kuga nezadržno širi po Evropi in Aziji in je ena največjih epizootij današnjega časa.

Gre za virusno bolezen domačih in divjih prašičev, za katero je značilna pordelost kože in nenadna, obsežna smrt, vendar ne ogroža zdravja ljudi ali zdravja drugih živalskih vrst.

Septembra letos so bolezen prvič potrdili v Nemčiji blizu poljsko-nemške meje, zato je Nemčija sprejela vse možne ukrepe za zajezitev nadaljnjega širjenja bolezni. Letos so poleg Nemčije o tej bolezni poročali še v več evropskih državah, poročajo pa tudi Poljska, Romunija, Madžarska, Estonija, Litva, Bolgarija, Latvija, Slovaška, Moldavija, Rusija, Srbija, Grčija in Ukrajina.

Rejci prašičev bi morali zato biti pozorni na zdravstveno stanje svojih prašičev in o vsakem sumu bolezni takoj obvestiti svojega veterinarja ter dosledno izvajati ukrepe biološke varnosti. Lovci naj bodo še posebej pozorni na spremembe zdravstvenega stanja populacije divjih prašičev. Te spremembe se lahko kažejo kot nenavadno vedenje divjih prašičev: so neustrašni, zaostajajo za čredo ali ležijo.

Če lovci med rednim odstrelom divjih prašičev naletijo na mrtvega divjega prašiča ali opazijo znake suma prašičje kuge, morajo o tem nemudoma obvestiti Urad za varno hrano ali Informacijski center na številko 112, so poklicali.

READ  Rusija z drugim cepivom

Za prenos bolezni na velike razdalje je običajno odgovoren človek s svojimi dejanji, zlasti tako, da zavrže ostanke hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali. Ostanki hrane lahko predstavljajo resno tveganje za prenos bolezni na živali. “Zato še posebej prosimo vse, da ostanek hrane vržejo v zabojnike,” so poudarili na kmetijskem ministrstvu.

Incidenca bolezni je v poletnih mesecih na vrhuncu, tveganje za vnos in širjenje prašičje kuge pa se še povečuje zaradi naraščajočega števila turistov in popotnikov, ki lahko pripeljejo meso in mesne izdelke od okuženih domačih ali divjih prašičev v osebno prtljago.

Ivan Anton

„Praktický praktický pracovník v oblasti sociálnych médií. Hrdí hudobný narkoman. Internetový fanúšik.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Previous Post Na Fazaneriji, slovesu slovenskih klubov, je odmevala petarda
Next Post Pristna programska oprema: skrita Ahilova peta informacijske varnosti podjetja