La France confrontée au risque d’une rétrogradation par Moody’s : Actualités – Orange

Zaton ali status quo? Bonitetna agencija Moody’s bo oceno francoskega državnega dolga objavila v petek.

Strah pred zmanjšanjem se pojavi sredi razprave v državnem zboru o 60 milijard evrov vrednem prizadevanju vlade za zmanjšanje javnega primanjkljaja na 5 % BDP v osnutku proračuna za leto 2025. velik dolg.

Moody’s trenutno ocenjuje Francijo na “Aa2” (enakovredno 18 na lestvici 20 bonitetnih stopenj), eno stopnjo nad drugima dvema velikima agencijama, Fitch in S&P (“AA-“), in je morda v skladu z njima kljub ” stabilne” obete. .

Eric Dore, direktor ekonomskih raziskav na šoli za menedžment IESEG, opozarja, da »bi bilo za Francijo bolje, če agencija ne bi spremenila ocene in preprosto znižala napovedi na negativno.

“Zdaj je zelo težko upravičiti razlike v ocenah agencij med Francijo in državami z nižjo oceno,” pravi in ​​opozarja, da je francoska makroekonomska uspešnost pogosto nizka.

Glede na to, da je Francija že pod pritiskom proračunskih težav in politične nestabilnosti, ki izhaja iz predčasnih zakonodajnih volitev junija in julija, bi takšno znižanje bonitetne ocene lahko vplivalo na obrestne mere, ki si jih izposoja na trgih.

– “nezadostno” premoženje –

Francoski dolg še naprej privablja vlagatelje, vendar so njegove obrestne mere trenutno na ravni držav, ki veljajo za bolj tvegane, kot sta Portugalska in Španija.

“Danes smo ena najbolj izoliranih držav v Evropi v smislu primanjkljaja in dolga,” in “naši evropski partnerji nas opazujejo,” je v torek na TF1 dejal minister za gospodarstvo in finance Antoine Armand.

Po navedbah družbe Asterès bodo rezultati torej “omejeni na stroške zadolževanja francoske države”, bolj kot na odločitve bonitetnih agencij pa so pomembnejše razmere v Franciji.

Dolžniška obremenitev je danes z več kot 50 milijardami evrov druga največja proračunska postavka za izobraževanjem, do leta 2027 pa bi lahko postala prva. S tem se še dodatno zmanjšajo finančne manevrske možnosti.

»Pogosto je vpliv znižanja bonitetne ocene zanemarljiv, saj so se vlagatelji na trgih že zavedali težav države in so jih upoštevali pri določanju obrestne mere, zahtevane za njihove obveznice,« ugotavlja Eric Dorr.

Da bi zaščitila verodostojnost Francije, želi vlada leta 2025 zmanjšati javno porabo in zvišati davke za podjetja in bogate davkoplačevalce. S težavo pa prepričuje razklani državni zbor, kjer je v manjšini.

Prednosti Francije (zlasti diverzificirano gospodarstvo, močan davčni in bančni sistem) “tvegajo, da bodo nezadostne” glede na težave pri “pridobitvi večine, ki bo glasovala za ukrepe, potrebne za konsolidacijo javnih financ”, poudarja Eric Dor.

– “Povečana tveganja” –

Vlada namerava zmanjšati javni primanjkljaj s 6,1 % BDP v letu 2024 na 5 % v letu 2025, da bi se leta 2029 vrnila na evropske standarde 2,8 %.

Čeprav bo rast leta 2025 dosegla 1,1 %, delno okrnjena z ukrepi za okrevanje v letošnjem letu, bo javni dolg skoraj podvojil največ 60 %, ki ga je določil Bruselj, in se približal 115 % BDP.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v sredo posvaril pred tveganjem znatnega zdrsa brez nadaljnjih prizadevanj: potem bi primanjkljaj dosegel 5,9 % prihodnje leto in ostal na tej ravni leta 2029, dolg pa bi znašal 124,1 % BDP .

Odločitev Moody’s je prišla dva tedna po tem, ko je Fitch pustil Francijo z “negativnimi obeti”, ne da bi znižal njeno oceno kljub “naraščajočim tveganjem (…)” in dvomom o uradnih napovedih primanjkljaja.

Agencija S&P naj bi odločitev sprejela 29. novembra.

Maja je znižala oceno Francije z “AA” na “AA-“.

Objavljeno 25. oktobra ob 8:14, AFP

Delite to