5. junij – svetovni dan okolja v luči generacije za obnovo okolja

Združeni narodi: “Biotska raznovrstnost je eden bistvenih temeljev človekovega razvoja”

Letošnji svetovni dan okolja je prelomnica, ker ZN Okoljski projekt sproži globalno pobudo za obnovo okolja. To je v skladu z opozorili znanstvenikov, da bo prihajajoče desetletje ključnega pomena za ohranitev številnih živalskih in rastlinskih vrst ter za prilagajanje podnebnim spremembam. Najpomembnejši ekosistemi vključujejo mokrišča, gozdove in koralne grebene. Njihov upad ima neposreden vpliv na življenje skoraj polovice svetovnega prebivalstva. Ribe predstavljajo petino zaloge živalskih beljakovin približno 3 milijardam ljudi. Četrtina človeške prehrane je rastlinska. V državah v razvoju 80 odstotkov prebivalstva živi na podeželju, njihovo zdravje pa temelji na rastlinah. Urbana območja predstavljajo le en odstotek zemeljske površine, toda predstavljajo več kot polovico svetovnega prebivalstva. Funkcionalna urbana bivalna okolja lahko prispevajo k čistejši vodi in čistejšemu zraku, ustvarijo hladnejše otoke v toplejših urbanih okoljih, zaščitijo kakovost življenja pred različnimi nevarnostmi in zagotovijo kakovostno zabavo in igro. Urbano okolje vključuje široko paleto živalskih in rastlinskih vrst. To je nekaj dejstev, ki dokazujejo pomemben prispevek biotske raznovrstnosti k trajnostnemu razvoju in kakovosti življenja človeštva.

Več kot polovica Slovenije je določena kot del posebnega poudarka

Po podatkih Slovenskega ekosistema (ARSO) Slovenija predstavlja manj kot 0,004% površine Zemlje in manj kot 0,014% površine kopnega, vendar več kot en odstotek vseh znanih vrst na Zemlji živi na kopnem, dva odstotka pa na zemljišča. Slovenija s tako velikim številom vrst na tako majhnem prostoru je po biotski raznovrstnosti uvrščena med najbogatejše evropske in svetovne države. Tudi flora in favna Slovenije je ena najbogatejših v Evropski uniji. V Sloveniji je več generacij narava pokrivala več kot polovico (56% – zavarovanih območij, dragocenih naravnih danosti, Evropska mreža naravovarstvene narave 2000, ekološko pomembna območja). Narava Slovenije je posebej zaščitena s 50 naravnimi parki (1 nacionalni, 3 regionalni in 46 naravnih parkov), 56 naravnimi rezervati, integriranim naravnim rezervatom in 1.161 naravnimi spomeniki.

READ  Sova, lisica in lev - živali penine

Slovenija ima približno 22.000 živalskih in 3.500 rastlinskih vrst, od tega je več kot 2000 vrst na rdečem seznamu (ogrožene rastlinske in živalske vrste), zaščitenih pa je več kot 800 živali in več kot 300 rastlinskih vrst. Narava 2000, 205 živalskih in 27 rastlinskih vrst ter 60 endemičnih vrst je v Sloveniji zaščitenih v okviru največje svetovne naravovarstvene mreže, ki predstavlja nekaj več kot 10% vseh naravnih 2000 vrst in rednega naravnega okolja EU. Raven živalskih in rastlinskih vrst v Sloveniji je podobna povprečju EU.

Zeleni teden EU je posvečen nič onesnaženju

Izvajanje strategije nične onesnaženosti, ki temelji na evropskem zelenem sporazumu za trajnostno evropsko gospodarstvo, bo letošnja glavna tema zelenega tedna EU. Ta osrednji okoljski dogodek EU se začne 1. junija s konferenco in razstavo ter konča s svetovnim dnevom okolja. Poleg materiala in vloge biotske raznovrstnosti in ekosistemov, vključenih v največjo mrežo naravovarstvenih območij Nature 2000, bodo predavatelji predstavili pobude, rešitve in projekte za doseganje ničelnega cilja onesnaževanja v zdravstvu, proizvodnji in porabi. Glede na sedanje gospodarske razmere so te ključnega pomena za okrevanje po koncu epidemije COVID-19.

Slovenski predsednik Sveta za biotsko raznovrstnost in Evropsko unijo

Evropski zeleni sporazum opredeljuje biotsko raznovrstnost kot eno ključnih prednostnih nalog za Komisijo in države članice EU v prihodnjem desetletju in postavlja temelje za strategijo EU o biotski raznovrstnosti, ki bo veljala do leta 2030. To je pomemben element za evropsko okrevanje, saj bo gospodarstvo ob koncu epidemije COVID-19 pomembno prispevalo k krepitvi regresije naše družbe v zvezi z ohranjanjem narave, zdravjem ljudi in prihodnjimi epidemijami.

V času predsedovanja Svetu se bo Slovenija, ena najbogatejših držav EU z vidika biotske raznovrstnosti, pridružila Komisiji in drugim državam članicam, da bo EU postala vodilna na področju biotske raznovrstnosti. V času slovenskega predsedovanja se bodo zvrstili številni mednarodni dogodki, med drugim petnajsto zasedanje Konference pogodbenic o biološki raznovrstnosti (COP15CBT) na Kitajskem oktobra 2021. Slovenija bo kot članica predsedstva priporočila izvajanje ukrepov iz Strategije biotske raznovrstnosti EU za leto 2030, ki poudarja potrebo po izboljšanju vseh ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V ta namen bo Slovenija predvsem podprla boljše upravljanje obstoječih zavarovanih območij, vključno z ohranjanjem naravnih rezerv Nature 2000 in divjih opraševalcev.

READ  Ladja Serena, Venera, Osaka v drugem krogu OP Avstralije 2021

Mojca Andreja

Nagnjena je k apatiji. Nevidni raziskovalec. Vseživljenjski guru slanine. Potovalni odvisnik. Organizator. "

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Read also x